Dnevnik male popotnice. Enomesečno potovanje po Aziji!

Kot že rečeno sem si svoje enomesečno potovanje po Aziji prislužila na račun tega, ker sem bila na svojem prvem potovanju pri 6 mesecih čisto preveč pridna. Ja pa ja, verjetno bi me ta Azija doletela v vsakem primeru (tudi če ne bi bila pridna na prvem potovanju), saj sta moja starša popolnoma zaljubljena v Azijo. Raje ne povem kolikokrat smo tam že bili do mojega drugega leta 😉

Slika 1: Nisem še čisto bila prepričana kaj sodi v ta veliki kovček, očitno bi se dalo zapakirati tudi mene.

Torej nazaj k načrtom potovanja v Azijo, odpotovali smo 2 meseca po mojem dopolnjenem prvem letu, natančneje sredi novembra in se vračali sredi decembra leta 2015. Načrt poti je seveda naredila mama, ki kot običajno hoče v kratkem času videti pol sveta, in tako je bilo tudi v tem primeru. Pot smo pričeli v Bangkoku, nadaljevali na Phuketu, se preselili v Malezijo, od tam še v Singapur in nato se vrnili nazaj v Bangkok.

Časovna razlika na začetku potovanja je tudi pri meni naredila svoje in tako sem spala prvih par dni ob najbolj nemogočih urah, zvečer ko je bil čas za spanec, sem pa z očetom veselo ponočevala. Ampak po treh dneh sem potem nekako ujela pravi-azijski ritem. Oči in mami sta popolnoma navdušena nad Bangkokom, za moje pojme pa je za nas otročke čisto preveč hektičen. Ker sem se teden dni pred odhodom na potovanje odločila, da je ravno pravi čas da shodim, bi seveda v Bangkoku najraje ves čas samo tekala naokrog. Starša pa me nikjer nista hotela izpustiti iz rok, tako sem si duška s tekanjem največkrat dala na kakšni tržnici ali v ogromnem nakupovalnem središču.

Bangkok smo precej hitro zapustili, saj je bil v načrtu v zadnjem delu potovanja. Pristali smo na Phuketu in prvi dve noči smo bivali blizu letališča v odličnem hotelu tik ob morju in samotni plaži Mai Khao, kjer sem ves dan lahko čofotala in se brezskrbno igrala. Nato pa smo se odpravili še za nekaj dni v mesto Kamala, kjer smo preko airbnb najeli kar lastno hiško, ki je imela celo svoj ogromen bazen v katerem je plavala žaba, sodeč po maminimi krikih, ta tam ni bila najbolj dobrodošla, sploh ker ni izgledala najbolj živa. Čas na Phuketu je precej hitro minil in slišala sem pogovor staršev, da ju Phuket ni najbolj prepričal. Če vprašate mene, je meni morje tam čisto prijalo.

Slika 2: Samotna in čista plaža Mai Khao, severno od letališča na Phuketu.

Mama je že navdušeno odštevala dni do odhoda v Malezijo, in sicer je bila prva postojanka Penang oziroma mesto George Town. No to pa je bila druga zgodba, vsak dan smo počeli veliko zanimivih stvari, odkrivali nove kotičke pisanega mesta, predvsem pa jedli vsaj 7x na dan (k čemu ne štejem zajtrka v hotelu). Pravijo, da je Penang kulinarično središče Malezije, verjetno ima kaj s tem, da sta oče in mami vsakič vriskala od navdušenja, ko smo spet kaj okusnega naročili.

Slika 3: Ena od številnih pojedin na Penangu.

Nek dan sta me starša peljala v posebni muzej s čudnim imenom Upside down museum, otroci pa muzeji, saj veste- čista beda. Pa sem si hitro premislila, šlo je za neke vrste inštalacijo, kjer je bilo vse obrnjeno na glavo, prijazni uslužbenci muzeja pa so priskočili na pomoč, da so tudi par scen obrnjenih na glavo za nas ovekovečili. Še danes se smejim vsem tem zabavnim slikam.

Slika 4: Upside down muzej je bil zelo zabaven, tukaj smo malo počivali in gledali TV.

Mami je seveda spet zvohala nek botanični vrt (Penang Botanical garden) poln opic (ta njena ljubezen do spoznavanja živali, ne pozna meja) in ogled je seveda bil neizogiben, in prav res smo tam srečali številne opice, celo na drevesu zasledili letečega lemurja, številne metulje in še kaj se je našlo. Počasi smo se vsi trije s težkim srcem poslovili od Penanga in že nas je čakal malezijski otok Langkawi.

Slika 5: Iskanje opic in ostalih živali, je naše običajno opravilo na potovanjih, in po ponavadi hitro kakšno najdemo (Botanični vrt, Penang).

Prva dva dneva sta bila namenjena razvajanju in poležavanju v Berjaya resortu (kolikor to seveda moja starša sploh zmoreta), tam smo se nakopali in bili v pristnem stiku z okoliško favno in floro, vsako jutro so nas namreč že pred hiško čakale opice in kljunorožci, kaj takega je bilo zame res neverjetno doživetje. Drug dan smo se z gondolo povzpeli na najvišji viseči most Malezije, si ogledali še en posebni muzej iluzij ter iskali skrite in samotne plaže otoka. Nato smo se še za par dni preselili v osrednji del otoka med riževa polja, kjer smo v luštni leseni hiški zares sobivali z naravo, mama sicer nad nočnim padcem gekona direktno na čelo, ni bila najbolj navdušena nad sobivanjem, ampak tudi to sodi zraven sva jo poučila z očijem.

Slika 6: Rezort Berjaya Langkawi, naša hiška sicer ni bila nad vodo, ampak bolj skrita v gozdu, kar nas je pa nagradilo z bogatimi obiski opic in kljunorožcev vsako jutro in večer.

Obiskali smo tudi zanimivo otoško zadrugo (Agrotechnoly park) kjer gojijo tropsko sadje, tam smo se ga do sitega najdeli, vesele gospe domačinke so z nami malo pokramljale, zatem pa so se (na mamino grozo) odločile, da bi bilo zanimivo, da zajaham eno od njihovih ovac; pa naj bo, če so one zadovoljne, sem še jaz malo zavriskala in se poveselila ob tem.

Slika 7: Domačinke so bila prepričane, da se več kot primerna da zajaham njihovo ovco.

Ker se je že pri mojih mladih letih kazalo navdušenje nad živalmi, predvsem nad papigami, tudi nismo mogli mimo ptičjega parka (Langkawi wildlife park). Papig in ostalih ptic je kar mrgolelo, našel se je še celo kakšen zajec, krokodil in seveda tudi brez opic ni šlo. Potem sta starša vneto iskala eno izmed posebnih restavracij (Fish Farm restaurant), kjer so ribe in raki kar plavali v akvarijih, ti pa si potem samo pokazal katerega bi želel na krožniku. Upam, da temu res ni bilo tako, ampak tisto na krožniku podobno ribi mi je pa prav zares teknilo.
Slika 8: Toliko različnih papig na kupu kot so bile v Bird parku na Langkawiju, pa še nisem videla.

Slika 9: Iskanje posebne ribje restavracije se je končalo s tole odlično jedjo na mizi.

Zadnji dan smo se še povzpeli na eno izmed gora (Gunung Raja) od koder je bil možen čudovit razgled skoraj na vse strani otoka Langkawi, predvsem pa so nas ob poti spremljale številne opice, ki jih očitno občasni pojav avtomobila ne zmoti prav preveč.

Slika 10: Čudovit razgled z Gore Gunung Raja preko džungle proti obali.

Z Langkawija, ki smo ga z najetim avtomobilom zares dobro prečesali, smo se z letalom opravili proti Singapurju. Tam smo preko airbnb najeli lepo urejeno majhno stanovanje v 30 nadstropju, vsakič ko sem pogledala skozi okno se mi je kar zvrtelo v glavi, tako visoko je zares bilo. V Singapurju smo se nato več dni potepali po zares različnih predelih mesta (Arab street, Orchards road, China Town, hipsterski Haji Lane, obiskali smo Red dot design museum, odštekani nekdanji zabaviščni park Haw par villa, številne tržnice…). Najbolj všeč mi je bil pa Singapurski živalski vrt, ki ga zares priporočam vsem družinam in je še vedno na vrhu moje top liste najboljših živalskih vrtov, brez skrbi lista ni prav kratka, saj sem jih že precej videla 😉

Slika 11: Singapurski živalski vrt je na vrhu najboljših svetovnih živalskih vrtov in tudi sama se popolnoma strinjam s tem.

Tudi večerni obisk Gardens by the bay, ki je bil že v celoti oddet v božično dekoracijo in ovit v božične melodije, mi je ostal v čudovitem spominu. Pika na I pred odhodom pa je bilo letališče v Singapurju, toliko zanimivih reči kot imaš pa tam za početi (pa naj si mlad ali star sta rekla oči in mami), ni pa na nobenem drugem letališču. Od prekomerne zaposlitve z aktivnostmi smo skoraj zamudili let za Bangkok, kljub temu da smo bili kar nekaj ur že prej na letališču 🙂

Slika 12: Igrala na singapurskem letališču so pravi mali zabaviščni park, da niti ne omenjam vseh ostalih zanimivih reči, ki jih tam še ponujajo.

Iz Singapurja smo se vrnili v Bangkok, kjer smo se nekaj dni skušali zliti z lokalnim okoljem, tako da smo bivali bolj na koncu obsežne ulice Sukhumvit (kjer ni več hotelov) ter jedli in se potepali po lokalnih tržnicah (Chatuchak, Pratunam market, Sukhumvit Soi 38 Night market…). Zadnji dan pred odhodom domov pa sta me oči in mami počastila s super obiskom notranjega igrišča EmPlayground/Imaginia v nakupovalnem središču The Emporium, kjer sem se res pošteno naigrala in natrenirala svoje prve samostojne korake in potem seveda celo pot do doma na letalu zadovoljno prespala.

Slika 13: Zadnji dan sta me starša presenetila z obiskom novega notranjega igrišča EmPlayground/Imaginia v nakupovalnem središču The Emporium.

Mesec dni potovanja po Aziji je šel precej hitro mimo, in kmalu po povratku domov so že nastajali načrti za naše naslednje družinsko potovanje, o tem pa vam več povem v prihodnjem dnevniku male popotnice.

P.S.. Če ima kdo kakšno vprašanje v zvezi s potovanjem z otroci, po Aziji ali kje drugje, me pa kar vprašajte.