Izlet na dlani

Dnevnik male popotnice- Hong Kong in Južna Koreja

Ker smo se na zadnje mudili v ZDA, kar je očkova priljubljena destinacija, je kot naslednja za izbor bila na vrsti spet mama, seveda pri mami ni šlo mimo azijske destinacije. Potovali smo v času prvomajskih praznikov 2016 in sicer v smeri proti Hong Kongu nato pa še proti Južni Koreji.


Slika 1: Star ferry, ki te za drobiž prepelje z ene strani Hong Konga na drugo, boljši način prevoza kot metro.

Hong Kong nas je kljub oblačnemu vremenu in občasnih plohah navdušil že takoj po prihodu, mama je sicer ves čas stokala, da je Hong Kong en sam hrib in da je bilo potrebno ves čas voziček (z mano) potiskati nekam navzgor, vendar smo ugotovili, da ni povsod tako. Bivali smo v hotelu na strani, kjer se nahaja Victoria Peak, Hong Kong Park in številni lokalčki ter restavracije, in res je, da tam vse skupaj ni bilo preveč položno. Vendar nekje kjer se gre ves čas navzgor, se nato tudi mora spustiti navzdol, je oče tolažil sopihajočo mamo.

Slika 2: Obsežen in lepo urejen Hong Kong park te lahko zaposli skoraj za celi dan.

Ko smo na kratko obdelali hribovito stran smo se s trajektom podali še v Tsim Sha Tsui predel, kjer pa je na mamino veselje bilo v celoti položno. Tam je deloval popolnoma drugačen svet, kot je bil predel kjer smo bivali. Nekoliko je bilo manj urejeno, bolj kitajsko je izgledalo, je menila mama, več je bilo tržnic in preprostih uličnih stojnic s hrano, tudi precej več ljudi. Na tisti strani pa se je nahajal tudi krasen ogromen zeleni park (Kowloon park), ki premore celo brezplačni ptičji park in številna igrala.

Slika 3: Avenija junakov iz stripov je zanimiva točka postanka na poti proti Kowloon parku.

Tri noči v Hong Kongu so zares prehitro minile za kakšen bolj resni ogled že samega mesta, kaj šele okolice, tako da starša že načrtujeta, kdaj bi bila primerna priložnost, da bi se v Hong Kong ponovno vrnili. Hong Kong ima od nedavnega na voljo tudi seznam Michelinovih restavracij oziroma bolj stojnic z ulično hrano, ki so pa zares dostopne za večino žepov/denarnic in tako smo tudi sami poskusili  kakšno “Michelin” dobroto, tuhtam, da je mogoče tudi to eden od razlogov razlog, da se starša želita ponovno vrniti.


Slika 4: Gold fish market ali market z ribicami, da bo jasno, te so za v akvarij in ne za na krožnik.

Pa še nekaj nasvetov, kaj se res splača obiskati z otroci v Hong Kongu: Kowloon park (verjemite mi tako starši kot otroci, tule bo otrokom težko ostalo še kaj odvečne energije, da bi zvečer še staršem kravžljali živčke), bližnje ležečo Hong Kong avenijo stripovskih junakov (ti bodo z veseljem skočili v kakšen selfie, čeprav bodo na koncu več slik imeli starši kot pa otroci), Goldfish market (kjer ribicam vseh oblik in velikosti ne bo konca) ter še kakšen drugi market na sprehodu po Tsim Sha Tsui predel (npr Jade market za nakit, Ya Ma Tei fruit market za sveže sadje..) , Hong Kong Park (kjer so na voljo brezplačni obiski ptičjega, zoološkega in botaničnega parka, plus igrala), prav gotovo pa bo otrokom zanimiva kratka vožnja s trajektom (Star ferry), ki vas bo pripeljala skoraj do vrat nakupovalnega centra, v katerem je tudi zanimiv Moomin caffe, poln risanih likov v takšni ali drugačni obliki, najde se celo kakšen za pojesti ;-).

Z nočnim letom smo se nato podali iz Hong Konga na Južno Korejski otok Jeju. Podrobnejši opis naših dogodivščin v J.Koreji si lahko ogledate v prispevku, ki ga je mama pripravila za stran Kam z mulcem.

Slika 5: Postanek ob turkizni plaži Hyeopjae na otoku Jeju je obvezen, plaža pa je očitno pri srcu tudi številnim korejskim mladoporočencem.

Za okvirnih 14 dni Južne Koreje sta starša izdelala načrt ogleda treh različnih območij:

  • vulkanski otok Jeju, ki smo si ogledali z najetim avtomobilom,
  • tradicionalna vasica Jeonju v osrednjem delu Južne Koreje in
  • megalomansko glavno mesto Seul.


Slika 6: Most v parku na poti proti slapovom Cheonjiyeon Falls.

Na vulkanskem otoku Jeju sva najprej na svoj račun prišle predvsem z midvi z mamo, najprej Muzej medvedkov, kjer so vladale plišaste figure vseh oblik in velikosti, nato pa še  v Hello Kitty muzeju, kjer smo se podali v zgodbo življenja prikupne bele japonske muce s pentljo, na koncu pa je za piko na i seveda sledila še pokušina Hello Kitty tortice.

Slika 7: Teddy bear muzej obiskovalcu predstavi številne plišaste živali, ne zgolj samo medvedke. S težavo se boste pa izognili tudi prodajalni na koncu.

Slika 8: Hello Kitty muzej je bil na seznamu pod obvezno za obisk, na koncu pa smo pojedli še sladko tortico v obliki omenjene muce.

Raziskovali smo še različne naravne znamenitosti (npr. splezali smo na goro Seongsan Ilchulbong, obiskali slapove Cheonjiyeon Falls in park Bijarim forest, se ustavili pri turkizni plaži Hyeopjae), nismo pa mogli mimo lokalnih marketov, kjer smo se do dobrega najedli njihovih agrumov. Jaz sem pa vsak večer v bližini hotela nadlegovala raznovrstne ribice v zunanjih akvarijih pred restavracijami. Nad hrano sem seveda bila precej navdušena, saj je vedno vključevala meni precej ljubi riž, ko pa so mi tega okrasili še s pisanimi rožicami, mi nekako ni bilo popolnoma jasno kaj z njimi početi. Očka in mama sta jih pojedla, pa nisem sigurna a zaradi vljudnosti ali so bile zares okusne.

Slika 9: Lepo (cvetlično) okrašen krožnik, v ozadju tipični korejski kimchi.

Z zares čudovitega in posebnega otoka Jeju smo se z letalom podali proti mestu Jeonju, kjer je mama natuhtala za dve noči bivanje v tradicionalnih korejskih hiškah (hanokih), kjer spijo na tleh (no ne čisto na tleh, temveč na tankih blazinah). Sama sem kar vredu spala, medtem ko sta starša vsak dan bolj jamrala za bolečinami v križu. Očitno ju bo potrebno večkrat peljati na kampiranje, sem pomislila.

Slika 10: Spanje na tleh v korejskem hanoku, je bilo posebno doživetje; ki se je zaključilo z bolečinami v križu.

Mestece Jeonju, ni premoglo prav veliko tujih turistov, in temu primerno je tudi bilo z napisi v angleščini, tako smo hrano naročali bolj po občutku (beri slikah) in načeloma nismo bili razočarani, očitno je že nekaj bilo na tem, da je mesto kulinarična prestolnica J. Koreje.  Kot kaže beli otroci (ki niso korejski mešančki), tja prav pogosto ne zaidejo in spet sem bila glavna zvezda fotografskih seans mimoidočih. Se pa je zagotovo splačalo, saj me je skoraj vsak nagradil tudi s kakšno malenkostjo.

Slika 11: V mestu Jeonju, ki je kulinarična prestolnica Koreje pogosto nismo vedeli kaj se bo znašlo na mizi, je pa vse bilo zelo okusno.

Slika 12: Pogled na številne tradicionalne korejske hiše-hanoke v središču mesta Jeonju.

S hitrim vlakom smo se nato podali še raziskovat megalomanski Seul, kjer smo najprej bivali v bližini zares velikega nakupovalnega središča, za katerega smo porabili več kot pol ure, da smo ga prepešačili. Najbolj vesela pa sem bila najema koles in kolesarjenja ob reki (Hangang park), medtem ko so domačini tam zadovoljno piknikirali, se namakali in uživali v druženju. Zelo pa me je razveselil tudi obisk ogromnega in odlično urejenega mestnega akvarija, ki se je nahajal kar znotraj nakupovalnega središča (op. kamor sta starša rinila, da srečata Conan o Brian hobotnico po imenu Samuel :-P).

Slika 13: V parku Hangang se domačini radi sprostijo: kolesarijo, si namakajo noge ali pa poležavajo v/ob šotoru v krogu družine.

Kasneje smo se za par dni preselili še bližje središču mesta, kjer smo si poleg številnih raznolikih sosesk med drugim ogledali tudi zares zanimivo in pisano menjavo kraljeve straže (to si lahko ogledate ob različnih urah na dveh lokacijah: Gyeongbokgung palača ali Deoksugung palača). Nek večer se je odvijal tudi festival latern, vso mesto je bilo že pred tem okrašeno z laternami in večerni pisan sprevod tisočerih lučk je je pustil brez besed (glasu) celo mene.

Slika 14: Menjava kraljeve straže pred palačo Gyeongbokgung.

Slika 15: Ves Seul je bil oddet v barve pisanih latern, ki so zvečer zasijele v obliki lučk.

Predzadnji dan sta me starša odpeljala še v predmestje Seula, očitno sta se nekoliko časovno zakalkulirala, saj je mesto zares veliko in smo se do tja z metrojem vozili skoraj več kot dobro uro. Splačalo se je, sem nato ugotovila, saj me je pričakala čudovita pravljična vasica (Songwol-dong), kjer so se iz sten hišk v katerih bivajo domačini, nasmihali različni pravljični junaki in živali. Ker je bila v bližini tudi kitajska vas, smo se seveda odpravili še na pošteno kitajsko večerjo. Z mamo sva bile takoj odločene za preverjeno jed-  riž z zelenjavo ter riž s prilogo, medtem ko se je oče pogumno lotil neznane žvečjive morske jedi in naju je nato skušal prepričati, da je zares okusna, vendar izraz na obrazu ni bil ravno temu primeren.

Slika 16: Obisk pisane pravljične vasice v predmestu Incheon je zagotovo edinstveno doživetje za vso družino.

Zadnji dan smo se podali v bližnji park (Childrens Grand park), ki je ponujal tudi brezplačni živalski vrt in odlično opremljena igrala, kjer sem zares pokurila vso energijo za tisti dan, da sem nato na večernem letalu na poti domov ves čas pridno spala. Kaj naj rečem starša imata očitno že dobre strategije kako me utruditi 😉

Tako Koreja kot tudi Japonska zares ponujata zelo veliko aktivnosti za otroke, zato ju obe zares toplo priporočam, tam vam dragi otroci (pa tudi starši) zares ne bo dolgčas. Mi se bomo tja zagotovo še vrnili.

Naslednji dnevnik mlade popotnice bo iz potepanja po čudovitih indonezijskih otokih Bali in Lombok, zato me spremljajte še naprej.

Martina Ploj

Soustanoviteljica bloga, ki je vedno na preži za ugodnimi letalskimi kartami, zase in za druge. Tri najljubše besede: letalska karta, roadtrip in kulinarika.

1 komentar

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

  • Res je, da za vaš medij ne plačujemo nič in da lahko objavite, karkoli želite. Toda osnovnošolski spisi brez kakršnegakoli pisnega in vsebinskega privlaka vaši strani ne delajo usluge. Še manj pa kakovostnim potopisom, ki se izgubijo v povodnji takihle ‘danes-je-itak-vsakdo-novinar/pisec’ brezveznosti.

    Nasploh bi lahko vaša besedila vsebovala kaj ‘dodane vrednosti’, torej izobraževalne note. Tako pa so vaši članki res nizkonivojski in očitno spisani od nekoga, ki je bil prvič v nekem kraju, a meni, da so njegove izkušnje in nasveti za restavracije nepogrešljivi.

Your Header Sidebar area is currently empty. Hurry up and add some widgets.