Martina PlojSkrajni čas je, da kot najmlajša članica Ekipe Izlet na dlani, o svojih potovanjih kakšno besedo povem tudi sama. Glede na to, da sta se moja starša (strastna popotnika) odločila, da bo to zaenkrat tudi moj način življenja, bi z vami želela deliti svoje prigode iz preteklih potovanj. Pa da ne boste ugibali preveč, sem stara šele dve leti, a imam v potnem listu že toliko žigov kot bi jih imela vsaj deset.
Moja popotniška pot se je pričela že pri rosnih 6 mesecih starosti, ko sta moja starša bila že tako neučakana potovanj, da dlje sploh ni bilo možno čakati. No saj letalske karte sta pa seveda kupila že pri 1 mesecu moje starosti, da ju je potem še 5 mesecev tolažila misel, da bomo prav zares tudi nekam odpotovali. Moje prve potovanje je bila sončna Florida, te se sicer ne spominjam ravno najbolj jasno, le kako bi se je, če sem bila stara zgolj 6 mesecev, a kar se pa prav dobro spominjam pa je bilo to, da mi je mami takoj pri odhodu z letališča v Orlandu, sezula nogavice in mi rekla poglej miška tukaj pa je poletje (potovali smo namreč v februarju, ko je bilo doma v Sloveniji presneto mrzlo). In tako sem se lahko deset dni brez nogavičk in v kratkih rokavih veselo potepala naokrog.
Slika 1: Dragi dojenčki in tudi sveži starši, vam povem na letalu se da odlično spati, sploh če ti priskrbijo udobno košaro.
Na samem začetku potovanja- v Orlandu mi je bil najbolj všeč Downtown Disneylanda, ves čas sem očku in mamici namigovala, da me naj vendarle tudi peljeta znotraj Disneylanda, vendar sta bila mnenja, da bo za to bolj primeren čas, ko bom malo večja. Pa sem si rekla to je skoraj tako, kot da od odličnega kruha dobiš zgolj drobtinico, ampak naj bo, mogoče me bosta pa res tja peljala ko bom večja. Sem slišala da imajo Disneyland še tudi drugje po svetu, tako da mogoče mi pa uspe ju nahecati kje drugje. Po Orlandu smo se ustavili za dan tudi v Fort Lauderdalu, saj sta starša imela v mislih obisk lokalnega sejma oziroma dogodka na plaži Dania. Nisem čisto razumela zakaj bi to sploh bilo zanimivo, a sem kmalu ugotovila, da se je tam zelo veliko dogajalo, od okusne hrane, razstave, koncertov.
Slika 2: Del Disney Downtowna v Orlandu je tudi Legoland, tako da boste poleg kupa Disney junakov, lahko tudi srečali tudi lego junake, kot je ta zmajček na sliki.
Nato smo se odpravili proti Miamiju, kjer sem uspela nogice zariti v krasno peščeno plažo na predelu South Beach in opazovati odlične grafite v predelu Wynwood, najbolj sta me od vseh navdušila zajček in polžek. Mami je na hitro navdušeno poslikala tudi plakate bratov Dragič pred Miami Heat areno, nato pa smo se odravili v živalski vrt. Vendar glede na slabo organizacijo mojih staršev smo prispeli nekoliko pozno, da bi si celotnega uspeli v miru pogledati. Oči pa se je odločil, da gremo na večerjo kar v eno kubanskih restavracij na obrobju mesta, nad katero je bil navdušen tudi njegov foodie guru Anthony Bourdain. Imenovala se je El Palacio del los Jugos, če se prav spomnim. Nisem čisto prepričana, da smo vedeli kaj smo jedli, saj se je mami z njeno polomljeno španščino bolj slabo zmenila, ampak delovalo je nekaj ribi podobnega in je bilo celo meni okusno, predvsem pa sem se uspela napiti sveže stisnjenih sokov iz številnih tropskih sadežev.
Slika 3: Moja starša se zelo navdušujeta nad grafiti, meni je pa med vsemi bil najljubši prav ta- zajček in polžek.
Po Miamiju sta mi starša razložila, da je čas za aligatorje. Kako to mislita aligatorje, sem tuhtala? Nekaj časa smo se vozili vzdolž močvirja, oči je ustavil na parkirišču ob cesti in na mojo presenečenje so tam res bili ogromni aligatorji. In ne misliti, da je bil to živalski vrt, ne to so bili kar prosto živeči aligatorji v obsežnem območju Everglades.
Slika 4: Tik ob glavni cesti smo se ustavili na parkirišču in v vodnem kanalu zagledali kup požrešnih aligatorjev.
Še nekajkrat smo se na poti ustavili, saj je mami ves čas sitnarila s temi aligatorji, nato pa smo po nekaj urah vožnje prispeli v krasno obmorsko mesto na zahodni strani Floride – Sarasota. Tam smo si malo odpočili, čeprav moja starša te besede zares ne poznata, saj jima je že po 2 dneh iste lokacije in poležavanja pošteno dolgčas. V Sarasoti smo počeli kup zanimivih reči, med drugim smo šli v lokalni akvarij pogledat tudi morske krave, saj mi je mami ves čas razlagala neko čudno zgodbico o tem, kako bo ona ob koncu potovanja šla z njimi plavat. Ja pa kaj še, sem si rekla, krave v vodi, pa še mami zraven, moja mami ima včasih res bujno domišljijo in čudne ideje.
Slika 5: Mami je ves čas na potepanju po Floridi sanjala o bližnjem srečanju z morsko kravo.
Ampak, ko smo prispeli nekega dne v mestece Homosasa, se je tam mami zares začela dogovarjati za plavanje z morskimi kravami in glej ga zlomka, drugo jutro smo na vse zgodaj znašli vsi trije na ladjici, ki nas je peljala iskat morske krave. Mami nama je z očkom razložila, da je sezona že ob koncu in da so se te že umaknile izven teh rek, pa vendar je trdno stiskala pesti, da bi uspela v živo videti vsaj eno. Skupina rusov, ki so bili z nami, je bila precej hrupna (nič čudnega ane :-)), vendar je mami zares prvi uspelo opaziti eno samo, še precej mlado morsko kravo. Jaz sem sicer delček te poti prespala, ko pa se je ladjica tako prijetno zibala, a na koncu sem bila presneto vesela, saj sem opazila mamino neizmerno navdušenje nad bližnjim srečanjem s to izjemno rastlinojedo živaljo.
Slika 6: Mami v akciji, ko bo srečala morsko kravo. Na sliki žal še ni videti hudega navdušenja, ki je sledilo po tem.
Zvečer smo se še odpravili na lokalni sejem v stilu našega kmetijsko živilskega sejma v Gornji Radgoni, kjer smo lahko opazovali od pujsev, konjev in traktorjev tudi aktivnosti, ki zaposlijo lokalne obiskovalce. Bilo je kot v ameriškem filmu, streljaš postavljene posodice ali mečeš na koš, da si priboriš kakšno plišasto žival (oči mi je celo priigral eno majhno želvico), udarjaš z velikim kladivom, da merilec pokaže čim višjo točko, imeli so tudi manjše hiše strahov in še in še. Oči in mami sta seveda ponovno postopala pred stojnicami z hrano, imata takšno čudno navado, da vedno hočeta vse poskusiti, pa tudi če na prvi pogled ne deluje najbolj okusno. Sem pa slišala njun glasen smeh, ko sta opazila, da na eni od stojnic ponujajo vse kar ti pade na pamet v ocvrti obliki, celoten seznam ocvrtih čokolad in fuj celo ocvrto maslo lahko dobiš.
Slika 7: Citrus County Fairground v Invernessu je bilo pa zares zanimivo doživetje čisto pravega ameriškega lokalnega sejma.
Hitro je minilo moje prvo potovanje, sem pa slišala, da sta moja starša bila nad prvim družinskim potovanjem popolnoma navdušena, saj sem bila bojda zelo pridna, sploh seveda na letalu, ko sem večji del poti v obe smeri prespala. Mogoče sem bila celo preveč pridna, sta sta takoj po povratku kupila nove letalske karte, kar za celomesečno potovanje. Kam sem jo pa mahnila na drugo potovanje, pa vam povem v prihodnjem dnevniku.
Papa
P.S..t Če ima kdo kakšno vprašanje v zvezi s potovanjem z otroci, po Floridi ali kje drugje, me pa kar vprašajte. 😉
Dodaj komentar