Kaj storiti, da se ne boste tudi vi znašli v kategoriji neprijetni letalski potniki?


Ravnokar smo se vrnili s potovanja, ki je vključevalo v vsaki smeri 2 postanka in posledično tudi nekaj menjav potnikov na letih. Ker žal nismo med tistimi potniki, ki bi se zleknili v široke in udobne poslovne sedeže že ob samem začetku letala, so nas v nadaljevanju pohoda proti izbranim sedežem ekonomskega razreda v okolici že čakali številni raznoliki potniki. Verjetno vsak upa na sproščen let, k temu pa seveda nekoliko prispeva tudi narava in vedenje sopotnikov. O študiji o neprijetnih letalskih potnikih smo se razpisali že pred časom (na povezavi tukaj), tokrat pa podajamo nekaj naših nasvetov in opazk, kako se lahko sami izognete, da bi vas sopotniki ne uvrstili v kategorijo neprijetnih potnikov.

Kakšni sopotniki pa so za vas neprijetni?

1. Preden spustite naslonjalo sedeža sopotniku za vami direktno v njegovo naročje, mu to vsaj s pogledom, še bolje pa z besedo namignite. Verjetno ne bo zadeve pozdravil z navdušenjem, bo mu pa bolj prijetno, če mu boste vašo namero vsaj namignili. Obvezno pa preverite, če za vami ni kakšna nosečnica ali mama z manjšim otrokom, saj boste na ta način še bolj omejili njen/njun že tako omejeni prostor. Naslonjalo obvezno dvignite v času obrokov, da bo sopotnik za vami lahko v normalni poziciji tudi jedel.

2. Jasno je, da na dolgih letih ni možno ves čas sedeti pri miru, vendar skušajte omejiti število vstajanj/pohodov iz vašega sedeža in hkrati prekomernega udarjanja sedeža sopotnika pred vami. Če ste sorte s “problematičnim mehurjem” mogoče že v osnovi rezervirajte sedež ob prehodu in se raje odpovejte pogledom skozi okno tekom leta, sopotniki ki bodo sedeli ob vas bodo vam na ta način zelo hvaležni.

3. Dokler potujete sami in nimate svojih otrok, so vam zagotovo ti najbolj nadležni potniki na letalu. Ko pa se boste enkrat postavili v vlogo staršev in potovali z otroci, pa boste videli, da ni ravno mačji kašelj majhnega otroka prepričati v mirnost in tišino za 10 urni let. Pripomorete lahko z rezervacijo letov v nočnem času, tako bo otrok večji del leta prespal ter z naprej načrtovano animacijo (v kolikor še ni starost primerna za večurno gledanje risank, ki jih ponuja letalska družba na svojih ekranih). Staršem svetujemo mirno kri in veliko potrpežljivosti, slednjo pa tudi vsem sopotnikom, ki še nimajo svojih otrok. Naše mnenje je, da imajo tudi otroci pravico leteti in vse zgodbe okrog napisanih opravičil in priprave daril sopotnikom na račun potovanj otrok, so popolnoma nepotrebne.

4. Naporno je sedeti dlje časa na istem mestu, tudi čevlji vas zagotovo bodo že pošteno žulili, vendar preden jih sezujete, pomislite kdaj ste zadnje obuli sveže nogavice ter ali ste nagnjeni k oddajanju posebnih vonjav na ta račun, saj bo sopotniku lahko precej neprijetno v vaši bližini. Enako velja za slačenje itd. mogoče ni napačno vzeti rezervne nogavice ali kakšno majico. Smrčečim potnikom se je žal nemogoče izogniti, razen če imate voljo, da ga ves čas skušate ohranjati pri rahlem spancu (veliko sreče ob tem :-))

5. Potniki, ki veliko govorijo tudi niso redkost, mogoče je smiselno omejiti glasnost pogovora ali tega prihraniti za čas prihoda in si namesto tega raje ogledati kakšen film iz pestre ponudbe letalske družbe.

6.  Posebna kategorija so potniki, ki hitijo ali se celo prerivajo preko vrste za vkrcanje/izkrcanje v/iz letalo/a. Ta kategorija nam ni čisto jasna, saj so po večini rednih linij letalskih družb so številke sedežev že v naprej določene, pa tudi borba za prtljažni prostor ob vkrcanju je popolnoma nepotrebna (ker je tega dovolj). Ni jasno zakaj bi človek hitel na letalo, ko ga pa čaka 10 urni let sedenja. Podobna je zgodba z hitenjem iz letala, celo smo bili v situaciji, ko so zaprosili za izključno sedenje potnikov zaradi primera dostopa prve pomoči, pa nekateri tega sploh niso upoštevali, ker se jim je očitno nekam mudilo. Sami se običajno vkrcamo/izkrcamo med zadnjimi, kljub temu da potujemo z otrokom in bi na ta način bili deležni predčasnega vstopa. Svetujemo, da res razmislite, če je smiselno stati v koloni že dobro uro pred vkrcanjem in če se vam res tako zelo mudi iz letala takoj po pristanku.

7. Številni so tudi potniki, ki pridejo na krov s preveč osebne prtljage in med potjo ves čas po njej brskajo. Prtljago nato porazdelijo na večih koncih letala, in potem sledi večkratni pohod brskanja. Nekoliko je to lažje razumeti pri družinah, saj je za manjše otroke potrebno nekoliko več opreme; ni pa čisto jasno pri samskih gospodičnah, ki se na potovanje podajo s toliko prtljage, da bi bili potrebni skoraj 3 nosači. Sami družinsko potujemo z enim velikim kovčkom, ki ga oddamo ob check inu, na krov pa vzamemo dva manjša osebna nahrbtnika/torbici (eden za mamo in eden za očeta), ter z eno manjšo torbico, ki vsebuje vse potrebno za preživetje otroka na letalu (hrana, igrače, oblačila, plenice…).

8. Z alkoholiziranimi sopotniki zaenkrat sami še nimamo izkušenj. Tako da na tem področju ne bi podajali posebnih usmeritev, je pa jasno da je zmernost lepa čednost, tudi če je je nabor brezplačnega alkohola pester.

Kakšni sopotniki pa so za vas neprijetni?

  • Marjan

    Na letu z Saudio sem sedež rezerviral v kljunu spodnje etaže B747. Let je trajal 12,5 ur, tam pa je največ prostora za pretegovanje rok in nog. Je pa ta letalska družba veliko bolj konzervativno arabska, kot recimo Emirates ali podobne arabske družbe, zato so arabski potniki iz celega letala hodili v “kljun” molit in to med celotnim potovanjem. Ravno zato, ker je tam največ prostora za klečanje in molitev. Katastrofa…

  • Jure

    Sem se kar pošteno nasmejal številki 6. Taki mi ne grejo na živce, je pa tudi meni to popoln absurd. Ravno poleti sem o tem razglabljal s prijateljem na letalu, ko so ljudje vstajali, kljub temu, da je stevardesa izrecno prosila, naj ljudje zaradi varnosti ostanejo pripeti. Pristajali smo namreč v zelo slabem vremenu. No končalo se je tako, da jih je po mikrofonu pošteno nahrulila, potem pa so se morali nazaj usesti in privezati.
    Spet dugič (prav tako letos) sva bila priča, ko so se ljudje dobesedno grebli, kdo bo stal prvi v vrsti za izkrcanje. Ko smo pristali so se nekateri prav izstrelili in hiteli pobirati prtljago, pa čeprav po pristanku čakaš še vsaj 10 minut, da se vrata odprejo.
    Res neverjetno. Nekateri se grebejo, kot da bodo drugače zamudili življenje. Sam vedno počakam, da se letslo na pol sprazni. Potem lahko v miru poberem svojo prtljago, pa še verjetnost, da bom kaj pozabil na letalu je potem minimalna.

    • Podobno obnašanje opažamo tudi ob vkrcanju na letalo, ko potniki čakajo po 10-20 min v vrsti namesto da bi v miru sedeli in sledili navodilom letališkega osebja.