Layover: Dhaka

Res je, da je v Bangladešu situiranih mnogo tovarn za proizvodnjo oblačil in je zato tudi tukaj nekaterim prioriteta, da se odpravijo nakupovat razno razne blagovne znamke (predvsem Nike) po smešno nizkih cenah. A tudi takim je težko prezreti dejstvo, da je v bangladeški prestolnici Dhaki revščina nekako bolj očitna kot kjerkoli drugje. Država je ena izmed najbolj poseljenih držav na svetu in številni prebivalci se zaradi želje po boljšem zaslužku selijo v mesta ali iščejo delo izven nacionalnih meja.

Na poti do hotela je moč videti ogromen prepad med standardom prebivalstva. Žal je takih, ki živijo dobesedno na pločniku pod polivinilasto streho mnogo več kot tistih, ki se mimo vozijo v razkošnih avtomobilih.

Ni naklučje, da se je tako tukaj razvilo nešteto raznoraznih organizacij za pomoč revnim družinam in (predvsem) otrokom. Ko sem iskala organizacijo, kateri bi lahko prispevala vse od mil, pisal, igrač pa do raznoraznih živil, sem naletela na vrsto sirotišnic, šol in institucij, ki jih vodijo predvsem tujci in kjer se aktivno zbira donacije za pomoči potrebne.

Na prvem layoveru sem se s polnimi vrečkami podala do šole za otroke določene revne soseske (“slum”), ki je pod okriljem organizacije Choice to change. Kar sem spoznala so bile primarno seveda zgodbe čudovitih otrok, a sekundarno se mi je posvetilo, da je vse to postal tudi neke vrste posel. Humanitarni turizem. Tudi pred hotelom te zmeraj čakata fantek in punčka, ki te dobesedno ugrabita in ti razkažeta mesto za vrečo riža in mleka v prahu. Nagrajujem njuno podjetništvo, konec koncev sta zelo mlada in razumeta angleško dovolj, da na ta način preživita celo družino.

Na naslednjem layoveru sem kontaktirala organizacijo Smiles of Bangladesh, ki mi je svetovala, da naj polno potovalko igrač, ki sem jih prinesla od doma, preprosto razdelim na ulici in jim pošljem kako sliko veselih otrok. Ideja se mi je zdela krasna, ker je vse res šlo neposredno v roke otrok. Iz tega smo seveda naredili celodnevni izlet in se podali do mesteca Sonargaon, ki je znano kot zgodovinsko administrativno in komercialno središče ter sedež srednjeveških muslimanskih vladarjev v vzhodnem Bengaliju. Zraven leži še Panam city, zgrajeno kot trgovsko središče industrije bombaža v 19. stoletju pod britansko oblastjo. Zdaj je povsem zapuščeno in znano kot mesto duhov. Na poti smo torej igrače razdajali med otroke bližnje vasi in se počasi vrnili.

Pozneje smo vsekakor odprli razpravo o tem, koliko je tako razdajanje sploh primerno … Že v Afriki sem namreč ugotovila, da so ljudje dojeli tako radodarnost kot nekaj samoumevnega in zdaj od turistov dobesedno pričakujejo da dajo in plačajo vse. Poleg tega, da nas vidijo kot neke sponzorje, so (še posebej pri otrocih) taka načeloma dobronamerna dejanja hitro vzrok za nove občutke prikrajšanosti. Tako boste marsikje zasledili navodila, da se izogibajte deljenju bonbonov otrokom. To ni rečeno zato, ker le-ti povzročajo karies, ampak ker dolgoročno puščajo predvsem negativne posledice na družbeno mentaliteto.

Besedilo: Urška