Urska
Ko pričnemo z barom, si brez skrbi naročite kolikor lahko naenkrat (čeprav nekaterih pijač pač ni v neomejenem obsegu). Jaz dam z veseljem vse, se mi nato vsaj ni treba vračati. Vsekakor pa se izven servisa izognite dvojnemu naročanju, ko nekdo zraven vas nekaj naroči in mu prinesemo, nato pa si tudi vi zaželite isto. Ali pa se nato spomnite da bi zraven še coca colo. In nato še led. Da, dogaja se prepogosto. Včasih deluje, kot da se iz nas norčujete.
Za strežbo hrane je potrebno pripraviti nove vozičke in v tem času nimate kaj iskati v galleyu ali bližini. Menuje vam razdelimo zato, da si preberete in veste kaj strežemo, ne ignorirajte nas ko se vam približujemo in prosim odstranite slušalke preden vprašate “kaaaj?”, ker me spet ne boste slišali in bom morala ponoviti še tretjič. Najboljše je, ko so v eni vrsti trije taki in moraš vsakemu posebej trikrat ponoviti kaj strežemo. Najbolj smešno pa je meni osebno, ko sploh nimajo slušalk, sedijo zraven in ponovijo ista vprašanja. Ko me vidite iskreno se smejati, temu najbrž ni tako, ker bi bili prikupni. Če imate glede hrane kakšne preference, si naročite posebni meni vnaprej, ker vam pozneje ne moremo zagotoviti, da boste dobili svojo preferirano kosilo, saj imamo določene procente vsake izbire in ne moremo nič proti temu, če je kdaj katera izbira bolj popularna. Če vi ne dobite svoje izbire, nekdo za vami pa iz druge roke dobi, ne morete nič proti temu. Že tako imamo preveč odvečne hrane, ki gre v nič, da bi se zaradi takih ljudi, ki nam nato godrnjajo, da nimamo njihove preferirane izbire, kot da bi bili v kakšni restavraciji, nato naročevalo še več in metalo stran še več … Presodite sami. Da, nekaterim se zdi to primerno, meni, ki vidim koliko gre v smeti, se pa zdi greh. Verjamem, da bi se nahranilo cel svet z vso čisto in nedotaknjeno hrano, ki se vsak dan roma v smeti v vseh letalskih družbah.
Še nekaj nasvetov med strežbo hrane. Prazne skodelice na vašem pladnju so za kavo in čaj, ki ga bomo stregli kasneje, zato jih ne polnite s sokom in pripravite, ko vidite kakršnekoli termovke. Pladnje oddajte v taki kompoziciji in višini, kot ste jih dobili. Ne poskusite jih vsiliti in oddati preden pridemo do vas, včasih res traja, da se to zgodi, ampak zmeraj je zatem ogromno razlogov, včasih zelo resnih, tudi kakšni zdravstveni primeri … Da, dejansko so potniki že bili tako neuvidevni, da so te prosili za sok ali pivo, ko si bil na tleh pri nekomu, ki je padel v nezavest in mu dajal kisik. Toliko o tem. Če nas kdaj ujamete v galleyu in vidite, da vsi jemo in ne delamo nič, je to naša pravica (tako kot jo imate na delovnem mestu tudi vi), zato si nadalje ne prizadevajte, da bi nas zaradi tega bolj obtežili z delom. Vsi smo na letalu bolj lačni, zato treba nahraniti predvsem nas, da dobimo dovolj energije za delo. Včasih je let res lahek in imamo časa na pretek, velikokrat pa nimamo za hrano niti pet minut. In vsi nas zaradi svoje neučakanosti ujamejo ravno v teh petih minutkah. In ne, ne jemo vaših ostankov, ampak imamo posebno hrano za posadko, velikokrat pa dobimo kaj tudi iz business classa. Ko nam zmanjka določene izbire na menuju in se brezobzirna stranka neutrudno pritožuje, ji damo naše obroke in upamo, da se cvre v peklu. Hecam se, sama dejansko rada dam svoj vegetarijanski obrok vegetarijancem, ki so ga pozabili naročiti, ker zase vedno najdem kaj drugega in ker sem se kot potnica že znašla v njihovem položaju.
V primeru turbolenc ne pričakujte, da bomo odgovorili na vaše klice, ker je naša varnost pred vsem ostalim. Tudi pred vašo pravzaprav, čeprav smo veliko bolj izpostavljeni. Najmanjša turbulenca se bo vam zdela nesmiselna za zapeti varnostni pas, a ker so nekateri že doživeli, da so ljudje leteli po zraku brez opozorila in ostali paralizirani, bodo situacijo vzeli resno. Tudi za vas, ampak samo zato, ker pri svojem letenju po kabini, lahko poškodujete nas.
Poskusite se napiti (in odtočiti) preden se začne kabine pripravljati za pristanek, torej preden vidite, da smo spet preoblečeni in pobiramo odeje, slušalke in smeti. V tem času imamo ogromno drugih dolžnosti, med drugim tudi praznimo tetrapake odprtih sokov, zato se za sok odločite dovolj hitro, da zaradi vas ne rabimo odpreti novega, preostanek katerega gre potem spet v odtok …
Ko je znak za varnostne pasove spet prižgan, je potrebno da ste vsi zavarovani kot za vzlet in ne silite na wc. Če ste zamudili priložnost, vaš problem. Safety first. Največ nesreč, 99%, se zgodi ob vzletu in pri pristanku, zato smo glede tega res dosledni. Ko se vi izkrcate, mi sicer ne čistimo wc-jev, moramo pa zapreti in zapečatiti določene kontejnere, pobrati in spraviti preostanek slušalk in odej in preveriti, da niste pustili za sabo bombe. Šele čez kakšno uro po pristanku smo tako lahko na poti domov ali nekje v hotelu, kjer se odločamo kako preživeti layover.
Velikokrat se pogovarjam s potniki, ki sedijo nasproti mene in dobim neverjetne komentarje. Po 16-urnem letu, med katerim nisem imela časa ne za jesti, ne za sesti – niti enkrat samkrat (zato imamo k sreči na dolgih letih obvezni počitek v crew rest compartmentu) me potnik vpraša, kam pa letim zdaj, kot da bi bilo povsem naravno, da oddelam še en šiht. Velikokrat nas sprašujejo isto in se ne zavedajo, da je delo na višini nekaj povsem drugega kot na tleh. Ko poveš, da imaš en dan prost, so celi začudeni, jaz pa vidim, da niti približno ne bo dovolj, da si opomorem. Če torej občasno ne ujamete nasmeška na našem obrazu, nam ne gre zameriti. Jaz se smejem nenormalno veliko, ker se poskušam ob vsem zabavati, a če ne gre, ne gre. Takrat nismo nevljudni, ampak preprosto izmučeni. Naše delo je zelo naporno, a na koncu dneva pustimo vse za sabo in izkoristimo vse pozitivne strani in prednosti, ki so tega napora več kot vredni.
Besedilo: Urška
Dodaj komentar