Urska
Zadnja leta lahko opazimo, da so ena izmed najljubših dejavnosti mladih in manj mladih postala potovanja. Tudi sama sem ze pred leti odkrila čar potovanj, kmalu zatem pa tudi čar življenja v tujini in tako veliko bolj pristnega doživljanja drugih kultur.
Potem ko sem zaključila še tretjo izkušnjo dela v tujini, sem razmišljala, da bi se bilo pametno kmalu ustaliti in ustvariti življenje v Sloveniji. Bila sem na dobri poti, dokler mi niso prijatelji začeli pošiljati vabil na odprta vrata ene izmed prestižnejših letalskih družb, letos izglasovane celo za najboljšo letalsko družbo na svetu.
Kljub temu, da se mi je sicer željeno delo v Sloveniji obetalo, me misel na nove dogodivščine ni pustila mirno. Tako sem se odpravila na odprta vrata, popolnoma prepričana, da bom delo dobila, ko sem tam zagledala 300 drugih potencialnih kandidatov, ki so mogoče razmišljali enako. Kakorkoli mi je v tistem trenutku morala popolnoma padla, trenutno živim v Dubaju in po dveh mesecih intenzivnega usposabljanja ze nekaj mesecev tudi pridno letim po svetu za ta isto družbo.
Nikoli si nisem želela niti obiskati Dubaja, kaj šele tukaj živeti, ampak izkušnjo sem na koncu ocenila za tako dragoceno, da se ji nisem želala odreči. Res, da je poletje tukaj podobno čistemu peklu, kjer se morje spremeni v pravi jaccuzzi in se v njem dobesedno skuhaš. Res je tudi, da mesto ni bilo zgrajeno za ljudi, ki se radi sprehajajo, temveč za avtomobile in javni prevoz, brez česar se preprosto ne da premakniti iz katerekoli točke a v katerokoli točko b. Res, da je moč opaziti neverjetne družbene razlike, očitne v skoraj suženjskem položaju priseljencev, pretežno brez pravic v odnosu do lokalnih žensk v abajah in moških v dis-dasih, ki posedajo na želenih delovnih mestih, medtem ko drugi opravljajo njihove delovne naloge.
Ampak res je tudi to, da je moje delo (kakorkoli naporno zaradi ohranjanja standarda in slovesa družbe) čudovita priložnost, da to mesto zapustim večkrat na mesec in se znajdem danes na enem in jutri na drugem kontinentu, zdaj v enem, potem v drugem letnem času. En dan uživam v okusnem francoskem tartifletu, drugič prisostvujem ob menjavi kraljeve straže, pijem čaj z gejšami, imam mešane občutke ob pogledu na Leninovo truplo, nato že božam kenguruje ali leve ter opazujem kite pri njihovih migracijah … In roko na srce, zdaj, ko je poletja konec, tudi prost čas, preživet na dubajskih plažah ali ob bazenu, ni tako slab.
Tako. Toliko za zdaj, čas je da spakiram, čez dober dan bom že objemala leve in žirafe.
Ko vidim stevardese, kako neudobno jim je v svoji uniformi, kako morajo nategovati ustnice v konstanten nasmešek itd se mi zares zasmilijo. Če vidijo kaj sveta, ne vem, ni pa to primerljivo s tem, da greš na kako potovanje- pač letiš in pristaneš drugje, par dni v novem mestu, kjer se bolj ali manj spočiješ in vidiš res malo in spet v zrak.. Oh, zame je to šiht, katerega res ne bi želela.
Delo vsekakor ni za vsakogar, ampak prinasa ogromno priloznosti in je meni osebno cudovita izkusnja, ki je pa mnogi zal ne vedo izkoristiti. Nenehno se sprasujem, kaj je z ljudmi, da se za to sluzbo odlocijo, ce potem na layoverih ostanejo v svojih sobah, ker jih je strah iti same ne vikend market v Bangkoku ali pa se jim zdi skoda zepnine za izlet v gore v Avstraliji.
Vsekakor dan v novem mestu ni primerljiv s pravim potovanjem, zato je pa druga prednost sluzbe, da delas 80-100 ur na mesec ter imas poleg tega na leto se 30 dni pocitnic, ko se nato na prava potovanja odpravis po smesno nizkih cenah letalskih kart. 🙂
Kljub temu da sama mest sploh ne maram in zmeraj najprej iscem izhode v naravo, pa sem se uspela prilagoditi tudi temu. In v vsakem mestu se najde razstava, ki se jo splaca obiskati (to je pac moja osebna preferenca, ker obozujem umetnost in fotografijo), hrana ki jo imas zmeraj cas okusiti in ljudje, ki jih imas zmeraj cas spoznati ali ponovno srecati.
Nase uniforme sicer niso neudobne, nasmeha mi nikoli ni bilo potrebno ponarejevati, je pa najboljsi obcutek na svetu, ko lahko po dolgem letu odstranis sminko z ustnic …
Bravo Urška, to je pozitiven “attitude”!
Ja, ni za vsakega, za tistega ki pa je je super!
PS: Začni pisat blog 😉
ustvariti življenje v Sloveniji
da ne boš razočarana, ko se vrneš
kar je bila tebi priložnost v Sloveniji
še lani
ti prihodnje leto ne bo več.
3 x razmisli preden se vrneš
razen porodniškega sistema za zaposlene, ki je skoraj idealen
je vse slabše in bo slabše
nismo oaza
Čestitke vsekakor, da si bila izbrana za stevardeso ene najbolj priznanih letalskih družb na svetu, ker so merila in pogoji zelo zahtevni..sama sem tudi preizkušala srečo, samo zgleda, da vzamejo samo mlajše od 30 let..samo moram pa rečt, da je pa plačilo kar mizerno, kjub vsem ugodnostim, ki jih nudijo, ni tako idealno, kot se zdi na prvi pogled..velika prednost so pa definitivno potovanja na vse strani sveta, ker beton in vročine Dubaja ima človek v enem mesecu dovolj, a ne..srečno
Pozdravljena. Iskreno so me tvoji blogi in potovanja navdušili, saj si tudi sama želim po svetu. Imela pa bi nekaj osebnih vprašanj glede same službe. Žal ne najdem vseh informacij na strani. Bi lahko prišla v kontakt s tabo? Res bi ti bila hvaležna.
Želim še naprej lepa potovanja!