Guatemala

Države srednje in južne Amerike so nedvomno bogate. Bogatost merimo v kulturi, zgodovini, običajih, barvah in naravi. A kljub vsej idilični podobi, ki že od daleč privlači popotnika, žal te države (pre)mnogokrat povežemo tudi s kriminalom in vprašanjem, če je tam sploh varno.

Sama sem se potepala zgolj po eni sami državi na tem področju, Gvatemali, zato stvari težko posplošujem na vse ostale, ki iz neznanega razloga pri meni še vedno ostajajo neodkrite. Z gotovostjo pa lahko trdim, da je bila Gvatemala zame ljubezen na prvi pogled. Na poti skoraj da ni bilo turistov in navdušujoče pozdrave sem si izmenjevala zgolj s prijaznimi domačini, potomci Majev. Le-ti še dandanes naokoli hodijo v tradicionalnih barvitih in vzorčastih oblačilih. Vsak njihov vzorec in barva pa pravim poznavalcem priča o njihovem poreklu in izvoru.

V državi je kar nekaj ostankov njihovih prednikov, a najprepoznavnejši med vsemi je nedvomno Tikal, narodni park, ki se razprostira na ogromnem področju deževnega gozda. Hoja po ozkih poteh, med gostim zelenjem, nam postreže s čudovitimi pogledi in razgledi na nekoč mogočne kamnite piramide. Na nekatere se je mogoče povzpeti in šele od zgoraj začutiti pravo moč narave… Dretje opic in vzklikanje ptičev je zgolj češnja na vrhu smetane.

Gvatemala je izredno barvita in to se kaže tudi v kulinariki. Če imate radi dobro kavo ali ste zgolj ljubitelji tortilj ter namaza guacamole, je ta država nedvomno prava za vas. Tudi tisti, ki imate radi morsko hrano ne boste razočarani, saj je Gvatemala obdana z morjem iz vzhoda in zahoda. Medtem ko je pacifiški ocean razburkan, je svoje mesto pod palmami mogoče najti na karibski obali, ki je zaradi tamkajšnjih prebivalcev, potomcev afriških sužnjev, povsem unikatna. Na trenutke bi človek že pomislil, da je nekje na Jamajki.
Prst pa lahko v vodo namočite tudi v središču države, v narodnem parku, ki kljub težji dosegljivosti nikakor ne sme ostati prezrt – Semuc Champey.

Tu so še visoki vulkani, med katerimi je nekaj še povsem delujočih. Vzpon nanje je najlepši ob večerih, ko se iz njihovih pobočij zliva ognjena lava in skupaj z nočjo tvori skoraj da neresničen kontrast. Zaradi vulkanskega področja nam država postreže še z magičnim jezerom Atitlan. Le-ta je nastal v nekoč mogočnem kraterju, ki ga je z leti prekrila voda. Vožnja s čolnom po njem pa nam še vedno razkriva skromne vasice, ki dajejo podobo ustavljenega časa.

Za konec lahko le rečem, da je Gvatemala vsekakor vredna ogleda in da med potovanjem nisem imela niti ene slabe izkušnje. Lahko le upam, da tako turistično neokrnjena ter raznolika ostane še dolgo. Prav to jo namreč naredi lepšo, zanimivejšo in unikatnejšo. Ironično vsemu temu pa je, da jo prav visoka stopnja kriminala ohranja tako in na nek res čuden način si temu celo hvaležen.

Nina Kogej piše popotniške reportaže in jih objavlja v različnih dnevnih časopisih ter v reviji Svet in Ljudje. Jeseni leta 2012 je postala celo članica uredniškega odbora in ima v reviji svojo stalno mesečno rubriko.

Več o Nini Kogej na strani www.nina-potuje.com ali na FB strani