Nina Kogej
Toliko besed je bilo že izrečenih in napisanih o Indiji, tej neverjetni deželi, kakor jo opisuje njen turistični slogan, a kljub temu se vseeno zdi, da je država vedno zanimiva in aktualna. Vsak jo namreč doživlja na povsem svoj način. Rek, ki kroži o Indiji, da jo nekateri vzljubijo, drugi pa jo zasovražijo nedvomno drži, saj se je na kulturni šok, ki ga država popotniku nudi na vsakem koraku, potrebno dodobra privaditi.
Dobro se spominjam, da sem se čez celo svoje potovanje spraševala, kako drugačna je država in kako je to vendarle mogoče. Na vprašanje domačinov, kako mi je država všeč, pa sem jim vedno ponujala enak odgovor – zanimiva in neverjetna. Vsak dan znova sem se čudila ogromni množici ljudi, ki so delali gnečo na ulicah, ne glede na uro in dan. Hodila sem mimo bolnih in shiranih krav, ki kljub njihovi svetosti, s svojim videzom bolj malo spominjajo na svete živali. Občudovala sem elegantne ženske podobe s prekrasnimi sariji in zapestnicami v ujemajočih se barvah ter se počasi navajala na neprestane poglede moških. Marsikateremu domačinu sem bila kljub množici popotnikov, še vedno prava atrakcija, a žal tudi »dolar na dveh nogah«, na katerega so prežali, kot prave hijene. Dejstvo pa je, da bolj ko se odmikaš običajnim turističnim potem, bolj spoznavaš tisto pravo Indijo, ki ji žal največkrat vlada revščina. Kljub temu pa so prav ti, najbolj revni ljudje, pravzaprav najbolj bogati. Svoja srca nosijo široko odprta in te z njimi vedno znova začarajo. Na svoji poti sem srečevala ljudi, ki mi bodo zaradi njihove prijaznosti za vedno ostali v spominu in z njimi sklepala večna prijateljstva.
Okušala in vonjala sem hrano na stojnicah, ki mi začuda ni povzročala nikakršnih želodčnih težav, se spopadala sama s seboj in z mojimi nešteto vprašanji, ki so mi zadali zadnji udarec v svetem mestu Varanasi.
Kljub modernizaciji in napredku, ki ga Indija ponuja, je njihova tradicija še vedno globoko zakoreninjena v ljudeh. Dogovorjene poroke niso nič nenavadnega in prav tako so pogoste veliko premlade neveste. Kljub ukinitvi kastnega sistema je jasno, da bo preteklo še nekaj generacij, ko bo tudi na videz vladala enakost.
Bogata zgodovina in nešteti, umetniško zgrajeni hinduistični templji, me znova in znova očarajo. Nekateri preprosti in enobarvni, drugi spet kičasti in polni barv. Barve so v Indiji resnično povsod. Občudujem jih v oblačilih, v zgradbah, v nakitu, v hrani, na tržnicah, v njihovi pokrajini in v ljudeh.
Vso to lepoto pa sem pravzaprav začutila in dojela šele doma. Ko se je glava umirila in predelala vsa občutja in doživljanja na poti. In šele takrat sem lahko rekla, da me je Indija očarala in začarala, saj me vedno bolj vleče spet nazaj.
Besedilo in fotografije: Nina Kogej
[nggallery id=7]Nina Kogej piše popotniške reportaže in jih objavlja v različnih dnevnih časopisih ter v reviji Svet in Ljudje. Jeseni leta 2012 je postala celo članica uredniškega odbora in ima v reviji svojo stalno mesečno rubriko.
Več o Nini Kogej na strani www.nina-potuje.com ali na FB strani
Dodaj komentar