Moskva

Devet ur trajajoča nočna vožnja z vlakom naju je končno iz St. Petersburga pripeljala do glavnega mesta največje države na svetu, Moskve. Vlak se je izkazal za najcenejši prevoz in tudi najbolj udoben. Vsi nočni vlaki na tej razdalji so namreč spalni, na vas je le, da izberete med kakovostjo potovanja. Sami sva se odločili za najnižji, tretji razred, kjer sva si vagon delili še s približno štiridesetimi drugimi potniki. Kljub temu, da se spi na ozkih posteljah, pa je vožnja nadvse udobna. Za manjše doplačilo lahko celo najamete prevleke za blazino ter odejo, kar se je po najinih izkušnjah izkazalo za dobro odločitev.

Ker nisva hoteli izgubljati časa, sva se že isto jutro odpravili intenzivno raziskovat mesto. Prvi na sporedu je bil vsekakor najbolj znan trg daleč naokoli, ki ga zaradi svoje rdeče barve ni mogoče zgrešiti. Njegova velikost, pa me je za hip ponesla nazaj v otroška leta, saj sem vsa navdušena nad veličino trga letala sem in tja kot en majhen otrok in v objektiv lovila najpomembnejše zgradbe daleč naokoli. Tu se okoli trga nahaja Leninov mavzolej, Kremlin s svojim obzidjem, veleblagovnica GUM ter barvita katedrala Sv. Bazilike.

Nekoliko sva bili le razočarani nad skrbjo za tuje turiste, saj je skoraj da težko najti kakšne informacije v angleščini. Celo pri vhodu v Kremlin, je bil le nek manjši plakat z osnovnimi informacijami, zato je znanje ruščine tu še kako dobrodošlo. Kljub temu, pa ne morem mimo dejstva, da naju je Kremlin z vsakim novim korakom bolj navduševal.
Človek se nikakor ne more načuditi vsemu bogastvu, ki so ga imeli ruski carji… mogočne kočije, obleke, krone, prestoli, vaze, oklepi, konjske uzde… prav povsod je bilo vse posuto z najrazličnejšimi dragimi kamni ter okrašeno z zlatom.

Moskva je izredno drago mesto, a kljub temu je vredno tu preživeti nekoliko več časa in jo bolje spoznati. V tem primeru nikar ne pozabite na park Kolomenskoje, ki je od leta 1994 pod Unescovo zaščito in se nahaja nekoliko bolj na obrobju mesta.

Za najboljši prevoz se je v Moskvi in njeni okolici izkazala kar podzemna železnica, ki je sama po sebi paša za oči. Vsaka postaja je bila lepša od druge. Okrašene so bile s steklenimi lestenci, z mogočnimi stebri, kipi, marmorjem in stenskimi poslikavami. V njih pa je kar mrgolelo policistov in temu primeren občutek varnosti, kljub vedenju, da sem in tja vendarle odjekne kakšna eksplozija.

Vsekakor je Moskva mesto vredno ogleda. Žal je mojemu obisku nekoliko grenak priokus dal le tisti hladen ruski odnos, ki pa je ob ponujenemu arhitekturnemu blišču kaj kmalu zbledel. Sedaj ta spomin spremlja le nasmešek, češ to je vendarle Rusija, pa čeprav mnogi poznavalci pravijo, da je to šele začetek in da je za tisto pravo Rusijo potrebno odpotovati veliko globje v notranjost.

Pa še opozorilo, če se boste tja odpravili sredi poletja. Nikar ne računajte, da vas bo spremljala neznosna vročina, saj se hitro lahko zgodi, da bo potrebno obleči kakšen toplejši pulover.

Besedilo in fotografije: Nina Kogej

Nina Kogej piše popotniške reportaže in jih objavlja v različnih dnevnih časopisih ter v reviji Svet in Ljudje. Jeseni leta 2012 je postala celo članica uredniškega odbora in ima v reviji svojo stalno mesečno rubriko.

Več o Nini Kogej na strani www.nina-potuje.com ali na FB strani