Sanje o Andaluziji

Težko verjetno, da vas bo Andaluzija pustila hladne. Prvič zaradi podnebja, drugič pa zaradi vse strasti, ki jo premorejo plesalke flamenka in ki se odraža v mnogih stvareh: v hrani, načinu življenja, arhitekturi.. Čeprav sva s prijateljico preživeli le pet dni v tem magičnem svetu, je bilo dovolj, da sva se do ušes zaljubili.

Sevilla osupne z mogočno katedralo, polno dragocenih cerkvenih predmetov. Ulice so živahne in polne turističnih trgovin, kjer ti hočejo prodati pikčasto krilo za flamenko. Po naključju sva blizu katedrale odkrili simpatičen tapas bar, Doña Lina. Tapas stanejo približno 2,5€ in so zelo dobri. A kar me je najbolj očaralo, so bili vrtovi Reales Alcazáres, kjer sem obstala z odprtimi usti. Če je kaj podobno nebesim, potem so to zagotovo andaluzijski vrtovi. Medtem ko sem se sprehajala med fontanami sem si predstavljala, kako fino so se mogli imeti tisti, ki so tu živeli. Najbrž so prirejali velike zabave z orientalskimi plesalkami in nežno glasbo, ki jih je spremljala vse do jutra, ko se je pokazalo sonce.

Ja, v Andaluziji čas teče drugače. Ob devetih zjutraj sva se v Córdobi odpravili na zajtrk (churros con chocolate!) in bili prvi gostji. Trg Plaza de la Corredera se je počasi prebujal, ko sva se odpravili proti Mezquíti, arhitekturni znamenitosti Córdobe. Gre za miks dveh kultur, saj je bivša mošeja spremenjena v katoliško cerkev. Del mošeje je tudi poslikan s svetopisemskimi motivi. Zadnji postanek pred odhodom je bil Alcazár de los Reyes Cristianos, doza sinhrone lepote dreves, rož in fontan.

Granada je bolj urbana, kolikor sva jo uspeli videti. Kljub temu, da sva se morali zjutraj zbuditi že ob petih, sva šli ven in nama ni bilo žal. Nočno življenje je razgibano in super je, ker so tapas zastonj. Po nekaj urah spanja sva se ob pol šestih, ko so ljudje počasi odhajali domov, povzpeli po hribu in postavili v vrsto za vstop v Alhambro, nekaj najlepšega, kar sem videla v življenju. Vstopnice je najboljše kupiti prek interneta, saj v nasprotnem primeru tvegate, da ostanete praznih rok, še posebej, če ne pridete dovolj zgodaj. Midve sva imeli srečo, saj se je že nekaj ljudi za nama moralo obrniti nazaj.  Kar je res škoda, ker je Alhambra tako lepa, da se ne da opisati z besedami. Še slike ne morejo pokazati njene lepote. Ti vrtovi, vonji, patii, energija so nekaj tako čudovitega, da si želiš biti obkrožen s to lepoto za vedno.

Andaluzija je polna krajev, ki so vredni obiska, in je zagotovo na mojem seznamu krajev, kjer se moram vrniti.
[nggallery id=18] Besedilo in fotografije: Andreja Kranjec

Andreja Kranjec je vizualna umetnica, fotografinja in blogerka ter nomad po duši. Na svojem blogu Drama in my head že več let piše o vsem, kar jo inspirira, o potovanjih, življenju, umetnosti, fotografiji in modi. Potovanja so zanjo kot droga, ki je nujno potrebna za navdih, da se ustvari nekaj lepega. Na blogu Izlet na dlani z vami deli občutja, misli in zgodbe, ki so nastali na potovanjih.

Več o Andreji Kranjec na njenem blogu drama-in-my-head ali na FB strani