Šri Lanka – očarljiva Budina solzica

Zadnji dan na Šri Lanki sem sedela na le eni izmed mnogih peščenih plaž, ki jih Šri Lanka tako radodarno ponuja vsakemu obiskovalcu, ki obišče to otoško državo. Zrla sem v zadnje sončne žarke tistega dne in zadnje v tej zeleni deželi palm in čaja.

Skušala sem zbrati vtise o državi, pa nekako kar ni šlo. Kaj mi je bilo najbolj všeč? Kaj je tisto zaradi česar bi nekomu predlagala, da obišče to državo? Kot kaže pretežka vprašanja za mojo glavo na off… Država v tistem trenutku ni pustila tistega WAW efekta, kot so ponavadi to naredile druge… Šele sedaj, ko se doma utapljam in izgubljam med fotografijami sem počasi začela dojemati kaj vse sem videla, doživela in tam spoznala… Šele sedaj, po skoraj tednu dni doma, lahko rečem, da je cela Šri Lanka en sam velik waw…

Dejansko nima nekakšnih preseženih izstopanj, ker je CELA lepa in kar mi je bilo najbolj všeč je to, da je tako raznolika, tako raznobarvna in relativno majhna, in prav zato idealna tudi za tiste, ki so omejeni s časom.  Raznobarvna je hrana, okusi, vonji, narava, živali in templji, ki so kljub podobnosti na nek način tako zelo drugačni… in nenazadnje so tu domačini… Ljudje, ki s svojimi širokimi nasmehi, nevsiljivostjo in »ayubowan«pozdravi, naredijo državo popotniku nepozabno in izredno simpatično.

Sedaj mi je jasno, zakaj je država tako zelo priljubljena med popotniki in zakaj se tja vedno znova vračajo. Za leto 2013 jo je Lonely Planet celo uvrstil na prvo mesto med top 10 destinacij, ki jih morate obiskati.

Romarski kraji z ljudmi v belih oblekah in lotosovimi cvetovi, riž s pekočimi barvnimi curry omakami, sveže iztisnjenimi sokovi ananasa, manga, papaje… stojnicami umetniško zloženega sadja in zelenjave, goro raznoraznih rib, kjer prevladujejo ogromne tune… vonj čaja navsezgodaj zjutraj, opičji kriki, ko se sprehajaš med gozdovi in na koncu skok v toplo morje, ki krasi že skoraj kičasto peščeno plažo…
Na koncu lahko vendarle priznam… Šri Lanka, pogrešala te bom…

Besedilo in fotografije: Nina Kogej

Nina Kogej piše popotniške reportaže in jih objavlja v različnih dnevnih časopisih ter v reviji Svet in Ljudje. Jeseni leta 2012 je postala celo članica uredniškega odbora in ima v reviji svojo stalno mesečno rubriko.

Več o Nini Kogej na strani www.nina-potuje.com