Turistična Tajska

Še pred mojim odhodom, sem vedela, da tokrat odhajam v pravo turistično državo. Šele po prebiranju statistike pa sem doživela pravi šok. V letu 2011 naj bi Tajsko obiskalo namreč kar 19 milijonov ljudi in do konca leta 2012 kar 20,5 milijonov!
Prav ta ogromna številka pa je bila pri meni največji razlog, da je bila Tajska vedno tista destinacija, ki sem se jo skušala izogibati. Vendar pa je v lanskem letu le naneslo tako, da sem jo obiskala tudi sama.

Prvi vtisi so bili kljub množici turistov veliko bolj pozitivni, kot sem si predstavljala. Država še vedno namreč ponuja prekrasno naravo, mogočne templje, rajske plaže in svojevrstno eksotičnost. Celo milijonska mesta so urejena, na ulicah skoraj da ni odpadkov in tistih nekaj ščurkov, ki jih srečaš med potjo, so zgolj in samo za popestritev. Glede na to, da je vzdevek Tajske “država smejočih ljudi”, bi se vsaj po mojem mnenju lahko sicer malce več nasmihali, tako pa je večina obrazov, ki delajo v turistični industriji mrkih in dokaj neprijaznih. Sem in tja pa jih vendarle prekinejo prijazni domačini, ki ti znajo s polepšati dan.

Zaradi množice turistov pa žal postaja država z vsakim letom dražja. Pri tem je daleč v ospredju Phuket, ki je po cenah skoraj da primerljiv s Slovenijo. Bolj pa ko se bližamo severnemu delu države, bolj postaja vse poceni. Prav povsod pa je še vedno mogoče najti “skrite” kotičke, kjer je mogoče jesti že za 1€ ali celo manj. Za ta denar seveda ni pričakovati gurmanske pojedine nekje v urejeni restavraciji, vendar pa popularni popečeni riž z zelenjavo ali “pad thai” prav nič ne zaostajata v dobrem okusu, in dejstvo, da ga pripravijo kar pred tabo, v vročem voku, ki ga spremlja cvrčanje olja, sem vsekakor veselo pozdravljala.

Je pa tu druga, dobra stran pretirane turistične ponudbe, ki se kaže predvsem pri iskanju prenočišč. Ponudba je namreč izjemna in tako se lahko brez pretiranega truda najde prijetno in še pomembneje, zelo čisto sobico, ne glede na to, kje se nahajate. (npr. cena dvoposteljne sobe z WCjem in toplim tušem ter ventilatorjem 9-15€).

S svojo turističnostjo pa Tajska tudi predstavlja idealno državo za vse tiste, ki se na potovanje odpravljajo prvič. Raziskovanje te države je namreč otročje lahko. Prav na vsakem koraku je sto in ena lokalna turistična agencija, ki ti za minimalno provizijo lahko uredi notranji let, vozovnico za vlak, avtobus, spalnik, izlete…. No ja, vendar pa je odkrivanje na lastno pest še vedno veliko bolj zabavno in neprecenljivo. Paziti morate le, da za najbolj zasedene linije, kot je npr. spalnik iz Bangkoka do Chiang Maia oz. obratno, vozovnico kupite že nekaj dni prej, še posebno v času visoke sezone (november-marec).

Kljub vsemu turističnemu vrvežu in dejstvu, da po svetu potujem že praktično celo življenje, sem tu vendarle uspela najti nekaj unikatnega, nekaj noro nepozabnega in nekaj skoraj povsem neturističnega in to celo na najbolj turističnem delu Tajske – na Phuketu.
Z eno besedico BIZARNO, ŠOKANTNO, NORO!! Procesije prebodenih ljudi z najnenavadnejšimi rečmi, ki si jih tudi v sanjah ne morete predstavljati, da jih nekdo lahko uporabi za prebadanje. Ampak kot kaže, je z nekaj volje, s stiskom zob in trdno vero, mogoče prav vse. Krvaveča lica, brazgotine, ljudje v transu in na tisoče in tisoče petard, ki še dneve odzvanjajo v ušesih. Govorim namreč o vegetarijanskem festivalu, enem najbolj bizarnih festivalov na svetu, ki ga na Phuketu praznujejo potomci Kitajcev. O njem bi lahko pisala in pisala, vendar pa naj bo za danes dovolj.

Besedilo in fotografije: Nina Kogej

Nina Kogej piše popotniške reportaže in jih objavlja v različnih dnevnih časopisih ter v reviji Svet in Ljudje. Jeseni leta 2012 je postala celo članica uredniškega odbora in ima v reviji svojo stalno mesečno rubriko.

Več o Nini Kogej na strani www.nina-potuje.com ali na FB strani