Dnevnik male popotnice- potovanje med čisto prave kavboje


Komaj smo se vrnili iz enomesečnega potovanja po Aziji, že smo odštevali dni do prihodnjega potovanja. Ne vem, če sem že pojasnila priljubljenost določenih dežel mojih staršev. Torej moja mami bi dala roko v ogenj, če ji kdo ponudi potovanje v Azijo, medtem ko se mojemu očiju takoj zasvetijo oči, vsakič ko mu kdo omeni potovanje v ZDA. Posledično sta obe destinaciji obvezno vsakoletno na programu, jaz si pa že veselo manem roke, ko bo prišel čas, da bom tudi sama lahko dodala kakšen predlog.

Slika 1: Čisto pravi kavboji s konjem in pištolo so nas pričakali že takoj na začetku poti v Fort Worthu blizu Dallasa.

Nazaj k potovanju med čisto prave kavboje, k katerim seveda sodi primerna odprava, konj in pištola. V februarju 2016 smo se za slabih 10 dni odpravili na jug ZDA- v Texas. Pot smo pričeli v Fort Worthu blizu Dallasa, kjer smo najprej preverili, če so tam zares čisto pravi kavboji in glej ga zlomka, bilo jih je kup, prikazali so nam celo jutranji sprevod “lepo vzgojene” živine. Sledila je še demonstracija parih kavbojskih zgodb, s čisto pravimi streli, katerim sem seveda jaz z glasnimi kriki in jokom raje ušla. Starša sta me potolažila z obiskom živalskega vrta Fort Worth, ki je bil zares odličen.

Slika 2: Čisto pravi kavboji so nam prikazali celo jutranji sprevod “lepo vzgojene” živine.

Slika 3: Živalski vrt v Fort Worthu nas je zelo presenetil, saj je bil zares ogromen in zelo dobro urejen.

Drug dan smo že bili na poti proti “čudnem” Austinu, kot mu pravijo celo sami domačini. Meni se ni zdel prav nič čuden, ampak prav zelo prijeten in zanimiv, če namignem sta mami in oči že debatirala, kako bi bil primeren za življenje v primeru selitve. V Austinu, ki med drugim slovi po uličnih stojnicah ter številnih fast foodih, smo kot običajno ves čas kaj jedli. Pridih tex-mex kombinacije hrane najdete povsod in težko se zgodi, da bi tam slabo jedli. Ogledali smo si še par lokalnih znamenitosti in ulic (South Congress road, Zilker zephyr train.. ), zvečer pa smo v množici nestrpno čakali na izlet množične kolonije netopirjev izpod mostu (spet mamina ideja, kaj pa drugega).

Slika 4 in 5: V Texasu se boste težko uprli slastnim dobrotam stojnic, predvsem pa odlični tex-mex hrani.

Pot smo nato nadaljevali proti San Antoniju, ki mu daje prijeten (mami je rekla romantičen) pridih reka, ki vije skozi središče ob prijetnih gostilnicah, iz katerih prihaja prijetna glasba in kaj drugega kot vonj tex-mex dobrot. Starša sta me spet presenetila z obiskom odličnega otroškega muzeja Doseum, kjer se mladi in malo manj mladi lahko zabavajo in kaj koristnega naučijo. Vstop v slavni Alamo smo seveda zamudili, tako da smo mogočno obzidje opazovali le od zunaj.

Slika 6: Središče mesta San Antonijo se vije ob reki, ob tej pa so številne prijetne gostilnice in prodajalne.

Ko smo zapuščali San Antonio se je pričenjal dolg dan raziskovanja predela im. Hill Country. Prvi postanek je bil v vasici Bandera, kjer vas bo izgled z lahko prepričal, da ste se znašli v kakšni tv kavbojki, vendar gre za čisto klasično teksaško vasico in ne za filmsko sceno. Obvezen je postanek v lokalčku 11th Street Cowboy bar, kjer nas je prijazna tetka nagovorila in z nami z veseljem pokramljala.

Slika 7: Bandera je ena od pravih teksaških vasic, kjer zagotovo srečate kakšnega kavboja, sicer pa vas domačini z veseljem nagovorijo s svojim posebnim naglasom.

Pot smo nadaljevali preko Kervilla, kjer smo se na kratko ustavili na ribjem kosilu v gostilnici Lake house, nato pa smo z vožnjo nadaljevali vse do Fredericksburga. Tam smo si privoščili nekaj ur za raziskovanje (obvezen je bil postanek na posebnem nemškem pokopališču, spet mamina ideja seveda). Mama je takoj odrvela proti Kuchen Laden z namenom, da jo bodo tam pričakale izvrstne ogromne tortice, o kako se je uštela, šlo je trgovino z kuharskimi pripomočki. Nekoliko razočarano sva jo potem z očijem potolažila s čokolado in sladoledom iz sosednje sladke trgovince Fredericksburg Fudge.

Slika 8: Mami so pri srcu pokopališča :-), čeprav to je bilo zares nekoliko bolj posebno.

Ko smo se naveličali raziskovanja prijetne vasice nemškega izgleda, smo večer zaključili v eni najbolj luštnih teksaških vasic –Luckenbach. Domačini so se že zbirali in tisti glasbeno usposobljeni so že brenkali, prepevali in se zibali v ritmu country glasbe. Tudi sama sem se zavrtela ob ritmih, nad celotnim vzdušjem smo bili tako zelo navdušeni, da nam je res bilo zelo težko nadaljevati še dolgo pot do hotela.

Slika 9 in 10: Na koncu smo se ustavili še v vasici Luckenbach, kjer se domačini vsak večer zberejo, da zapojejo prijetne melodije country glasbe, kasneje pa v dvorani tudi zaplešejo.

Pred povratkom v Dallas sta imela starša še na poti kar nekaj zanimivih načrtov, kot so npr. iskanje mest duhov s čudnimi imeni Stranger in Otto, ki ne premorejo skoraj nobenega prebivalca več, sledil je še postanek v vasici “samozadostne”skupnosti, podobne Amišem po imenu Homstead Heritage. Za konec pa sta starša prihranila še načrt iskanja neverjetno poceni outleta Hillsboro, kjer sta našla Nike trgovino; skoraj sem ju morala izvleči iz nje  (število superg, ki smo jih kupili na sliki spodaj :-)).

Odlično popotovanje po vasicah/mestih kavbojev je bilo še prehitro mimo in upam, da se v te konce še kdaj vrnemo.

Slika 11: Takšnih prizorov smo na dogodivščini iskanja mest duhov videli kar nekaj.

Slika 12: Zanimiv je bil tudi postanek v vasici “samozadostne”skupnosti (podobne Amišem) po imenu Homstead Heritage.

Slika 13: Številne superge, ki sta jih zaradi nizkih cen uspela moja starša v Nike outletu nabrati.

P.S. Ne spreglejte tudi prihodnjega dnevnika male popotnice, kjer vam bom zaupala kaj vse smo počeli na našem potepu po Hong Kongu in Južni Koreji.