Praznični čas je pred vrati! Ob tem moramo omeniti, da Nemci božič praznujejo na prav svojevrsten način: mestna središča po vsej Nemčiji se decembra spremenijo v morje lučk in povsod zadiši po medenjakih, pečenih jabolkih in praženih mandljih. Poleg tega pa Nemci negujejo tudi številne običaje, povezane s kulinariko, kulturo, družino in refleksijo. Okna, trgovine in tržnice obarvajo elegantni božični okraski. Na dvoriščih in nad ulicami zasijejo pravljične lučke. Ob živahni praznični glasbi pomislimo na zvončke sani s severnimi jeleni in božične pekarnice. Iz slednjih pa zadiši po pečenih jabolkih in medenjakih.
Adventni čas, ki se začne 3. decembra, s seboj prinaša pričakovanje božiča in priprave na praznike. Pomemben praznični običaj je tudi obisk božičnega sejma. Na sejmih vlada prazničen duh, tam pa vas čakajo ročno izdelana darila, izdelki lokalne obrti in seveda bogata ponudba božičnih dobrot. Za mnoge obisk božičnega sejma ni popoln brez skodelice kuhanega vina ali otroškega punča, ki prežene zimski mraz. Božični sejmi so tudi izvrstna priložnost za nakup daril za najdražje. Na stojnicah boste našli nekaj za vsak okus, od ročno izdelanega nakita do umetniških okraskov.
Vzdušje pa je najbolj praznično na več sto božičnih sejmih, ki jih najdemo po vsej Nemčiji – od Baltskega morja pa do Bodenskega jezera. Nič čudnega; tam nas čakajo stojnice obrtnikov s tradicionalnimi ročnimi izdelki, nastopi pevskih zborov in pravljične urice, ki otrokom pričarajo nasmeh na obraz. Seveda pa ne gre brez regionalnih dobrot.
Hitro čevlje pred vrata –
Miklavž prinaša jabolka, oreščke in sladkarije
Božič je za Nemce glavni praznik ob koncu leta. Izjemno priljubljen pa je tudi Miklavžev praznik 6. decembra. Na predvečer otroci – in nekateri odrasli – pustijo skrbno očiščene čevlje ali škornje pred vrati. Legenda pravi, da sv. Miklavž ponoči pride mimo in čevlje napolni s slaščicami, oreščki, mandarinami in drugimi darilci. Običaj naj bi nastal po vzoru svetega Nikolaja, škofa, ki je v 4. stoletju živel v turškem mestu Mira. V njegovo čast ta čarobni običaj še danes vsako leto 6. decembra požene otroke iz postelj. Hitro stečejo k vratom, da bi videli, ali je bil ponoči na obisku sveti mož z vrečo, polno sladkarij, in jih bogato obdaril.
Adventni koledar
V Nemčiji je adventni koledar tako pomemben del prazničnega obdobja, kot so piškoti in kuhano vino. Z njim si čas do težko pričakovanega božičnega večera krajšajo predvsem otroci. Začetki adventnega koledarja segajo v sredino 19. stoletja. Takrat so dneve do božiča odštevali tako, da so z adventnega koledarja vsak dan odtrgali en list ali vsak dan odkrili novo sličico, danes pa večina adventnih koledarjev vsebuje čokoladice ali druge drobne pozornosti. V mnogih družinah adventne koledarje izdelujejo kar sami; z ljubeznijo in ročno. Koledar mora biti pripravljen najpozneje do 30. novembra zvečer, saj nato od 1. do 24. decembra vsak dan odpremo ena vratca ali škatlico. V nekaterih mestih adventni koledar zastavijo na veliko: mestna hiša v hessenskem mestu Hanauu se denimo vsako leto preobrazi v ogromen adventni koledar. Vsak večer odprejo eno okno in vsakokrat prikažejo drug osvetljen motiv iz pravljic bratov Grimm.
Adventni venec in božični duh
Leta 1839 je evangeličansko-luteranski teolog in pedagog Johann Richard Wichern v protestantski severni Nemčiji prvi razobesil prvi adventni venček za ulične otroke in sirote. Wichernov venec je nosil štiri velike sveče za vsako adventno nedeljo, med njimi pa so bile postavljene manjše sveče za delovne dni. Današnji adventni venci – v Nemčiji so tradicionalno izdelani iz jelkinih vejic, pa tudi iz drugih materialov, kot so slama, les ali kovina – imajo običajno štiri sveče. Na prvo adventno nedeljo se prižge ena in nato vsako naslednjo ena več, tako da na četrto adventno nedeljo tik pred božičem božični duh preveva vsak dom.
Peka piškotkov
Nemci pa božiča ne praznujejo le z okrašenimi drevesci in darili, temveč se ponašajo tudi z bogato tradicijo pesmi in peciva. Praznično vzdušje si tako pričarajo z božičnimi pesmimi ter peko slastnih medenjakov in božičnega kruha stollen. Zrak se takrat napolni z omamno aromo cimeta, nageljnovih žbic, vanilije in janeža. Na krožniku se nakopičijo izrezane božične figure iz maslenega krhkega testa ter klasične slaščice, kot so vaniljevi rogljički, cimetove zvezde, brizgani piškoti in makroni. Nekatere nemške specialitete – denimo dresdenski božični kruh stollen, nürnberški medenjaki ali posebni aachenski rjavi medenjaki printen – so znane po vsem svetu. Vsekakor pa je treba poskusiti tudi regionalne dobrote, kot so frankfurtski piškoti bethmännchen ali švabski springerle, ki jih krasijo čudoviti odtisnjeni motivi. Piškoti spekulas, domino kocke in medenjaki so na policah številnih trgovin že od začetka septembra, družine pa se praznične peke običajno lotijo sredi novembra.
Marsikdo posluša tudi oddaje in podcaste, v katerih strokovnjaki za potovanja delijo praznične nasvete in popotnikom pomagajo odkriti najboljše božične sejme in zimske radosti.
Lepe božične praznike in naj se vam v novem letu uresničijo sanje, izpolnijo želje in naj vas navduši počitniška dežela Nemčija.
Veliko zdravja, smeha, radosti, prijetnih trenutkov in obilo zadovoljstva vam želi
Nemška turistična organizacija.
SREČNO 2025!
Dodaj komentar