Mehika – Dnevnik male popotnice

Mehika je ena tistih destinacij ob kateri moja starša vedno začneta sanjariti kako fino smo se tam imeli, kako je tam lepo, kako so tam prijazni ljudje, pa lepe plaže, kako je tam bila odlična hrana (mama že brska po hladilniku, če ima slučajno pri roki sestavine za pripravo mehiškega ceviche)…

Slika 1: Mehiški ceviche, v katerega smo se zaljubili že prvi dan prihoda in je na našem jedilniku vsaj enkrat mesečno.

Starša sta bila v Mehiki že pred mano in tokrat smo se odpravili raziskovat mehiška tla na območju Yukatana, kar najetim z avtomobilom. Po prevzemu avtomobila smo se nemudoma podali proti naši prvi postojanki Puerto Morelos, tam je sicer bilo nekaj zapletov zaradi odpovedi najema apartmaja tik pred prihodom in iskanja novega, vendar smo to kmalu razrešili. Takoj smo si poiskali restavracijo za prvo mehiško pojedino in raziskovanje mesta in vedeli smo, da nas bo Mehika vsak dan bolj navduševala. Drug dan smo se odpeljali v bližnji Croco Can Zoo, kjer smo brez težav pretipali in prebožali vse kar je lezlo naokrog, od papig, kač, krokodilov itd.

Slika 2: Puerto Morelos ob jutranji zori.

Slika 3: V Croco Can Zoo bodo poskrbeli za osebni stik z večino živali, ki jih imajo v parku (če si tega seveda želite)

Kmalu smo se odpravili že proti drugi postajanki in sicer Playi del Carmen, kjer smo se kopali, raziskovali odlične lokalne jedi, se zgubljali po turističnih ulicah in proti pričakovanju, smo tam kljub številnim turistom, zelo uživali.

Slika 4: Mimo tacosov z odličnimi nadevi boste v Mehiki težko šli (pa tudi ni razloga zakaj bi se jim izognili)

Starša sta že nestrpno pričakovala Tulum, saj sta se tam mudila dobrih 10 let nazaj in ju je precej zanimalo, kako je razvoj zadel to takrat majhno ne ravno razvito idilično mesto. Seveda mesto ni ušlo razvoju, ob obali se bohoti precej novih in modernih nastanitev, je pa vse nekako šlo v smeri “naravnega” razvoja. V glavnem v Tulum smo prišli zaradi prelepih plaž in teh smo se tam dodobra naužili.

Slika 5: Plaže v Tulumu vas ne bodo razočarale, splača se preiskusiti kakšno ob hotelih ali restavracijah, saj so nekoliko bolj urejene in čiste (npr Ziggys Beach)

Z obale smo se nato podali proti notranjosti, prva postaja so bile ruševine Coba, kjer nas je prijazen mladenič posadil na kolo in nas odpeljal do ključnih postojank. Sledila je daljša vožnja proti Meridi, pred tem pa še krajši postanek v rumenem mestu Izamal. Čudovito mesto, kjer nismo srečali prav veliko turistov, nas je kar vabilo, da ga raziščemo. Osrednjemu delu središča je poleg parka kraljevala rumena cerkev z obzidjem (Convento de San Antonio), v okolici pa se nahaja tudi nekaj manjših arheoloških najdišč (npr Kinich Kakmo piramida), na katere se lahko povzpnete za še boljši razgled na to zanimivo mesto. Lokalci vam bodo tudi z veseljem razložili kaj se tam splača poskusiti za jesti (Restavracija Muul). Če se potepate z otroci, pa bodo ti zagotovo hitro navezali stike z lokalnimi otroci, ki se igrajo na trgu.

Slika 6: Če vam vročina in volja dopušča, se na kakšno od piramid v Cobi lahko tudi povzpnete, odličen razgled bo tako zagotovljen.

Slika 7: Izamal, eno izmed najlepših mehiških mest.

V Merido smo prispeli v zgodnjih večernih urah, ravno pravi čas da smo uspeli še raziskati glavni trg (Plaza Grande) in si privoščili še eno odlično mehiško večerjo, kjer so nam lokalne gospe kar sproti pripravile sveže tortilje (restavracija La Chaya Maya).

Slika 8: V restavraciji La Chaya Maya v Meridi, si boste lahko ogledali kako gospe spretno vihtijo prste in pripravljajo sveže tortilje.

Drug dan smo se odpeljali na raziskovanje mehiških posestev- haciend, najprej smo se ustavili v Haciendi Yaxcopoil, nato pa smo si privoščili še osvežilno mehiško horchato (rižev napitek) v Haciendi San Pedro Ochil. V okolici Meride se nahajajo številne haciende, nekatere so zapuščene, spet druge urejene kot muzeji, nekatere pa so celo spremenjene v hotele in restavracije. V luksuzni Haciendi Temozon sta se davnega leta 1999 srečala predsednik Clinton in mehiški predsednik, tam bi naj med drugimi bivala tudi G.Bush ter Shakira 😉 V Meridi smo si ogledali še mestni živalski vrt (Zoo del Centenario), ki je popolnoma brezplačen in premore zagotovo največje število belih bengalskih tigrov, kar smo jih kdajkoli videli v živalskih vrtovih.

Slika 9: Haciendo Yaxcopoil se splača raziskati, ponujaj pa tudi par sob za nočitev in pristni mehiški zajtrk izpod rok mehiške gospodinje.

Slika 10: Hacienda San Pedro Ochil ima med drugim tudi odlično restvaracijo.

Iz Meride smo se odpravili v mesto Valladolid, kjer smo bivali v odličnem butičnem hotelu Hotel Posada San Juan, kjer je na moje veliko veselje v sobi bila tudi viseča mreža. Drug dan smo si ogledali še bližnji Cenote (cenote Zaci), ki predstavlja kraško jamo zalito z vodo in v kateri se lahko brez težav vsak tudi namoči, če je le dovolj pogumen za to.

Slika 11: V Valladolidu se splača prenočiti v odlično urejenem Hotelu Posada San Juan.

Slika 12: Blizu središča mesta Valladolid se nahaja tudi Cenote Zaci, kjer se lahko tudi osvežite.

Sledila je vožnja proti otoku Holbox, ki ja za nas predstavljal vrhunec mehiškega potovanja. Otok, ki nima avtomobilov (le golf avtomobičke in kolesa), otok, ki ga krasijo pisane ulice s čudovitimi graffiti, kjer otroci (tudi kakšni odrasli) tekajo ves dan bosi, kjer je morje zares turkizne barve, kjer se zvečer iz mesta vije prijetna mehiška glasba, kjer so sončni zahodi zares kot iz filma in še bi lahko naštevala in hvalila ta čudoviti otok.

Slika 13: Otok Holbox ima hiške odete v čudovite grafite.

Slika 14: Otok Holbox vas bo navdušil (turkizno morje, peščene plaže, odlična hrana, prijazni ljudje, čarobni sončni zahodi…)

Ko smo s težkim srcem zapustili naš sanjski otok Holbox, smo se za zadnjo noč namestili še v mestu Cancun, o katerem pa kot pravi mama raje ne bi preveč razpravljali, prihodnjič ga bomo zagotovo raje kar preskočili. Edina stvar, ki nas je tam navdušila je bila bližina krokodilov 😉

Slika 15: Blizu večjega nakupovalnega centra v Cancunu vas bo poleg znaka za razprodaje pričakal tudi takšen znak.

Mi se v Mehiko prav gotovo še vrnemo in jo kot primerno družinsko destinacijo umeščamo na sam vrh seznama.

Spremljajte še naprej Dnevnik male popotnice, ki se bo v prihodnji zgodbi igrala s kenguruji, božala koalo in namakala prstke v morju s „smrtonostnimi meduzami“, tako je, divja Avstralija bo na vrsti prihodnjič.