Izlet na dlani

Sulavezi Tana Toraja: Nenavaden pogrebni obred

Dobrih pet let je že od tega, kar smo se člani Ekipe Izlet na dlani potepali po indonezijskem otoku Sulavezi, vendar je spomin na takratna doživetja še vedno zelo živ.

Otok je zares čudovit ter raznolik in nekako bi lahko rekli, da se tam popolnoma za vsakega, še tako zahtevnega popotnika zagotovo kaj zanimivega najde. Tisti, ki si želite prelepih plaž in raziskovanja morskih globin, se boste lahko podali na sever otoka oziroma celo bolje še na sosednje manjše otočke (npr. Bunaken, Togean..), tisti ki vas privlači raznolika kopenska biotska pestrost, se boste lahko npr. podili za pisanimi pticami ali opicami po številnih nacionalnih parkih, tisti ki vas pa privlači kulturna in zgodovinska drugačnost, si pa lahko v živo ogledate kakšen pogrebni obred ljudstva v osrednjem goratem delu otoka.

Da prav ste prebrali, če imate željo in vas tovrstne dogodivščine ne plašijo, boste dobrodošli tudi na pogrebnem obred kakšnega preminulega vaščana predela Tana Toraja.

Za ljudstvo Tana Toraja je značilni animizem, gre za verovanje v duhove in nadnaravna bitja in ravno zaradi tega so njihovi pogrebni rituali zares nekaj posebnega. Pogrebni ritual območja Tana Toraja predstavlja veliko in večdnevno ceremonijo, kateri poleg širše družine in sorodstva prisostvuje celotna vas. Seveda je obseg ceremonije odvisen od družbenega statusa družine preminulega, premožnejšim družinam na ritualu lahko prisostvuje tudi več tisoč glava množica. Številni se na račun tega pošteno zadolžijo in zgodbe, da se mladi fant raje začasno odpove poroki, da bi se izognil zadolžitvi za družinskega člana, ki bo mogoče kmalu umrl, v teh koncih niso ravno redke.  

sulav1

Posebej zanimivo je, da se pogreb lahko izvaja šele nekaj tednov, mesecev tudi let po dejanski smrti, namreč poleg poroke je pogrebna ceremonija največji finančni in organizacijski zalogaj, zato družina mora dlje časa varčevati. Telo umrlega zato zavijejo v več plasti oblačil in ga shranijo v posebnih hišah (t.i.Tongkonan), značilnih za ta predel. V vmesnem času družinski člani za truplo skrbijo in simbolično hranijo, njegova duša pa naj bi lebdela nad vasjo, dokler se pogrebni ritual ne zaključi in se ta nato poda v deželo duš.

Ljudje, ki se udeležijo pogreba izkazujejo svojo spoštovanje preminulemu v obliki darov in v obliki žrtvovanj živine (bivoli, prašiči). Bivoli imajo v lokalni družbi in zlasti gospodarstvu zelo pomembno vlogo. Ponovno je število žrtvovanih živali odvisno od družbenega statusa družine umrlega. Ceremonijo poleg krvavih žrtvovanj živali spremljajo tudi različni obredni plesi in glasba ter pogostitev vseh prisotnih. V nekaterih primerih tudi krvava bitka petelinov.

Po koncu večdnevne ceremonije se umrlega pospremi do “pokopališča”, gre za jame ali stene, kjer shranjujejo krste s posmrtnimi ostanki in glede na njihovo verovanje v posmrtno življenje, se v krsto dodajo tudi različni pripomočki (obredni noži itd.), ki bi jih tam umrli potreboval. Kot kaže so pa eden takih bolj nujnih pripomočkov tudi cigareti. Pred jamami so običajno tudi balkoni, kjer so spravljene natančno izklesane lutke (t.i.Tau Tau) v naravnih velikostih umrlega.

 sulav6

Preminuli dojenčki imajo svojo mesto počitka v drevesih. Otroci, ki še nimajo zob so zaviti v posebna oblačila in položeni v luknjo v drevesu. Luknja je prekrita z vratci iz prepleta bambusovih listov. In čemu se preminule dojenčke za razliko od ostalih polaga v drevesa? Zatem stoji zanimiva zgodba, namreč domačini verujejo, da bo drevo s svojo rastjo preraslo trupelce in tako absorbiralo ostanke otroka in s tem še dolga leta uspešno raslo.   

Preden se podate na ogled pogrebne ceremonije ljudstva Tana Toraja se je seveda potrebno osvoboditi vseh predsodkov v glavi v zvezi z evropskim pogrebom (kot npr. da popolni neznanci pri nas na pogrebu niso ravno dobrodošli, da bo tam veliko žalosti in joka, da je obvezna odprava črno oblačilo, da se v spoštovanje prinašajo sveče in rože itd.).

IMG_3856

Sami smo bili prisotni na pogrebnem ritualu starejše vaščanke ene izmed hribovske vasi, dobre pol ure vožnje od mesta Rantepao. Ritualu je prisostvovalo vsaj kakšnih 500 ljudi. Lokalni vodič, ki vam omogoči dostop na pogreb, se za vaš obisk dogovori, prav tako priskrbi obvezni dar za družino umrlega. Žal je to pogosto paket cigaret, vendar smo kmalu ugotovili, da je veliko bolje to, kot da bi morali priskrbeti celotnega prasca ali bivola, ki bi zagotovo končal po udarci mačete. Na našo srečo je šlo že za drug dan rituala, tako da smo večji del žrtvovanj živali že zamudili, kljub temu so pa še številni ljudje prinašali živino in ostale darove v čast umrlemu.

Ob prihodu na veliko travnato prizorišče smo najprej zagledali ogromno množico ljudi, velika večina je bila tudi v tradicionalnih oblačilih, ožji družinski člani so bili zaviti v črnino. Ob robu prizorišča smo se posedli in pričeli spremljati burno dogajanje. Ravno se je pričenjal zanimiv plesni in pevski ritual, v vmesnem času pa smo tudi opazili, da se ob spremstvu mladih deklet in fantov v tradicionalnih oblačilih odvijala pogostitev najbližjih družinskih članov in znancev.

Presenetil nas je tudi ples moške skupine s črnimi majicami, na katerih je bila natisnjena podoba umrle gospe, vse skupaj je delovalo precej moderno, veselo in ravno na račun plesne odprave bolj podobno plesu na kakšni od naših fantovščin. Nekaj časa smo plesno glasbeni dogodek spremljali, nato pa smo iz spoštovanja do umrle oziroma njenih bližnjih, kot tudi zaradi številnih ostalih turistov, prizorišče raje zapustili in se napotili na ogled tradicionalnih hiš.

sulav7

Po pričanjih vodiča, se pogrebna ceremonija zaključi s sprevodom družinskih članov in pisane krste do jame oziroma stene, kjer bo krsta s poslednjimi ostanki tudi spravljena. Na vsakih par let, v avgustu domačini izvajajo poseben ritual (t.i. Ma¨Nene) pri katerem krste ponovno odprejo, trupla pa očistijo ter oblečejo v nova sveža oblačila. Pogosto družina svojega preminulega ponovno pospremi proti domu in nato nazaj proti krsti. Iz tega dogodka izhaja, da se v avgustu mumije sprehajajo po Tana Toraja vaseh.

sulav4

V kolikor se v kratkem odločate za potovanje v Indonezijo, je otok Sulavezi poleg nadvse prijaznih domačinov s svojo naravno in kulturno raznolikostjo zagotovo odličen predlog.

Avtorji fotografij: Ekipa Izlet na dlani

Izlet na Dlani

Zagotovo se med vami najde kdo, ki pogosto sanjari o bližnjih kot tudi o daljnih destinacijah za potovanja, takšni smo tudi člani ekipe Izlet na dlani. Stran Izlet na dlani je nastala z željo po iskanju najugodnejših možnostih potovanja, hkrati pa tudi z željo, da potovalne dogodivščine ter ostale stvari povezane s potovanjem, delimo tudi z vami.

Dodaj komentar

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

Your Header Sidebar area is currently empty. Hurry up and add some widgets.