Martina Ploj
Dnevnik male popotnice mora malo pohiteti z objavami saj je od zadnjega opisa minilo že kar nekaj mesecev, od potepanja po indonezijskih otokih Bali in Lombok pa bo tudi skoraj že eno leto.
Lanskega novembra smo se tako podali proti naši klasični postojanki Kuala Lumpur, od tam naprej pa smo se že drug dan napotili na otok Bali. Ker je v Maleziji bilo deževje neizprosno in smo ugotovili, da tam dejansko drži rek, da si lahko moker do gat, smo namesto v Kuala Lumpurju, Bird park obiskali raje kar na sončnem Baliju. Šlo je za kar prijetno urejen in zelo zelen park, kjer se je večina ptic prosto sprehajala, tako sem tudi jaz prišla na svoj račun in se za kakšno čisto na rahlo tudi zapodila. Bird park je bil zgolj postojanka na poti proti Ubudu, kjer smo nato nekaj dni tudi bivali.
Slika 1: Sacred Monkey Forest Sanctuary v Ubudu, kjer bo zagotovo mrgolelo opic, a previdno, hitro skočijo tudi na vas in vam kakšno stvar ukradejo.
Naša sanjska Airbnb hiška med riževimi polji se je nahajala dobrih 15 minut hoje ali le kratko vožnjo s taksijem izven centra Ubuda. Kar smo kmalu v Ubudu ugotovili, da poleg množice turistov tam mrgoli tudi odličnih gostilnic s hrano, mama jih je namreč toliko označila za obisk, da sem najprej bila prepričana da bomo v Ubudu cel mesec. Smo pa tam zagotovo jedli večkrat kot to počnemo sicer. Na začetku smo si ogledali Sacred Monkey Forest Sanctuary, kjer sta starša precej previdno krmilila okrog opic, ker sta vmes udarila debato, da so po njunem mnenju najbolj prijetne in vzgojene opice le na Japonskem, sem nekako sklepala, da mogoče ni na mestu, da se podobno kot v Bird parku, lotim preganjat še opic. V prihodnjih dneh smo čas namenili ogledom riževih teras in nekaterih templjev (Gunung kawi, Pura Tirta Empul, Pura Taman Saraswati), kjer sem sama skušala navezati stike z domačini, pa nismo bili preveč uspešni pri sporazumevanju.
Slika 2: Neskončno zelene riževe terase na Baliju.
Naša krasna hiška v Ubudu je bila v večiji meri odprta in tako zares v stiku z naravo, kaj je to pomenilo nisem najprej razumela, potem pa je mama nek večer privreščala iz kopalnice, da jo je pod tušem pričakala ogromna žaba in podobno je tudi očeta sredi večera presenetil ogromen kakec na nogi, ki ga je s stropa spustil orjaški gekon. Verjetno to pomeni živeti v stiku z naravo. Jaz se ob tem nisem pustila preveč motiti in tudi komarjev ni bilo, saj je ta naš prijazni veliki gekon vsak večer vse pridno polovil.
Slika 3: Naša Airbnb hiška sredi riževih teras je bila precej v stiku z naravo 😉
Slika 4: Balinezijske kulinarične dobrote, predvsem Ubud je raj odličnih restavracij.
Naše pohajkovanjem predvsem pa kulinarično raziskovanje v Ubudu je precej hitro prišlo k koncu, na poti proti Kuti smo si ogledali še zanimiv in pisan muzej lutk (Setia Darma House of Mask and Puppets), nato pa smo se že namakali v enem od obalnih hotelov v Kuti. Starša sta bila nad samo Kuto precej razočarana in sta menila, da če se na Bali še vrnemo, da se bomo temu mestu zagotovo izognili.
Slika 5: Muzej lutk v bližini Ubuda ponuja številne pisane maske in lutke, celo Obama se je znašal med njimi.
Spet smo sedeli na letalu in tokrat nas je čakal let na Lombok, gre za precej manj turističen otok, kot je sam Bali in v prihodnjih dneh smo ugotovili, da je zaradi tega nam prirasel še posebej k srcu. Na Lomboku smo bivali v čudovitem obalnem hotelu po imenu Qunci villas, kjer so nas razvajali po dolgem in počez, starša sta bila celo mnenja, da je to njun najljubši hotel v katerem sta kdajkoli bivali (in teh seveda ni malo).
Slika 6: Naš najljubši hotel Qunci Villas Lombok z bazenom tik ob morju.
Moram pa priznati, da je tudi meni bil hotel zelo všeč, vso osebje je kmalu poznalo moje ime in z veseljem so me zmeraj pozdravljali, še posebej pa sem bila navdušena nad zajtrkom, kjer so mi med drugim ponudili palačinke v obliki miki miške, ter kup slastnih omak in čopiče s katerimi sem jih lahko premazala, preden sem jih snedla. Če sem prav razumela, se bomo tja zagotovo še kdaj vrnili.
Slika 7: V Qunci villas se bodo za vas z jedmi zelo potrudili, tudi mlajši gostje bodo deležni posebnih in nepozabnih obrokov. Miki zajtrk its a must!
Nek dan smo se odpravili tudi na dnevni izlet na otočke Gili. Najprej je bil na vrsti največji, najbolj razvit in po glasni glasbi sodeč, najbolj žurerski- torej Gili Trawangan, kjer smo se na kratko sprehodili in raziskali otok, ter se v zavetišču seznanili z majhnimi želvicami.
Naslednji je bil na vrsti za raziskovanje Gili Meno, še precej nerazvit otok, kjer smo obiskali tudi manjši lokalni Ptičji park. Kot zadnjega smo obiskali še Gili Air, nad katerim smo nekako bili še najbolj navdušeni, saj je bil nekako srednje velik in tudi srednje razvit. Na raziskovanje podvodnega sveta se tam lahko podaš tik z obale.
Slika 8: Gili Trawangan, žurerski in najbolj poseljen otok.
Slika 9: Gili Meno s kočijo, ki čaka na svoje potnike, sicer pa tudi na ostalih otočkih ni drugih prevoznih sredstev.
Nekaj zadnjih dni smo si pri domačinih uredili še najem avtomobila, da smo se odpravili raziskovat še jug otoka Lombok (v bližini mesta Kuta), kjer smo obiskali nekaj izjemno turkizno modrih in peščenih predvsem pa seveda praznih plaž (Tanjung Aan, Mawun), nekaj zanimivih plaž smo našli tudi na proti severu otoka (Nipah, Malimbu, Sire). Tudi naš čas na Lomboku je šel prehitro mimo in v te konce se zagotovo še kdaj vrnemo, predvsem pa na otočje Gili in v naš najljubši hotel Qunci villas.
Slika 10: Na Lomboku vam bo vsakič, ko boste odkrili novo plažo, rahlo zastal dih, pričakale vas bodo namreč prelepe peščene plaže in modra voda.
Slika 11: Plaža Mawun je bila ena lepših plaž, kar smo jih na poti videli, srečali smo zgolj par mimoidočih, nekaj domačinov in par surferjev.
Slika 12: Plaža Malimbu se nahaja bolj proti severu otoka, tudi tukaj boste z lahko našli prostor za svojo brisačo.
Prihodnji dnevnik mlade popotnice bo pa iz…. sanjske Mehike, zato me spremljajte še naprej.
Preberite tudi Kratek vodič oziroma 6 predlogov ogledov v okolici Ubuda (Bali) po izboru Ekipe Izlet na dlani
Dodaj komentar