Naša življenja so res nekaj nepredstavljivega, a ko se navadiš toka in ritma, kmalu postane tudi ta “eksotična” služba nekaj povsem navadnega. Večinoma ludje ne razumejo kako funkcioniraš in kake so tvoje nove prioritete. Zakaj jih nadiraš, ko te pokličejo sredi dneva (ko je zate noč in nujno rabiš spanec pred letom), obljubiš da prideš na pijačo in v zadnjem momentu odpoveš – če se sploh spomniš – ker je jet lag hujši, kot si si ga predstavljal, ne pokličeš ali odgovoriš na sporočila po tedne in mesece (ker nimaš občutka za čas) …
Svet ponuja toliko vsega še dolgo potem, ko si obiskal vse željene destinacije. Trenutno me skrbi, da bom tukaj ostala predolgo, saj se za razliko od nekaterih, ki jim je prioriteta zgolj obkljukati destinacijo, ne da bi tam sploh počeli kaj relevantnega, sama z layoverov vračam zmeraj z novimi idejami in načrti, kaj bom tam počela prihodnjič. Spoznala sem, da na koncu sploh ni bistveno kam greš, ampak predvsem, kdo te tam pričakuje in kaka nova izkušnja te bo tam dopolnila. V tem letu sem srečala že toliko starih prijateljev s celega sveta in preživela toliko krasnih dogodivščin, da se res še toliko bolj zavedam, kako je meni osebno to delo pisano na kožo.
Po napornem letu, lahko rečem, nam ni hudega. Hitro se navadiš na najbolj luksuzne hotele po celem svetu in začneš ceniti kvaliteto postelje za dober spanec. Edino kar nas zanima je zmeraj isto – ali imamo internet, kakšen je zajtrk in kako daleč je shopping mall (nekateri primerki naše vrste so preprosto žalostni). Meni osebno je pomembno tudi ali imam banjo, saj me vroča kopel najlepše uspava in pripravi na energijski spanec pred letom.
In nato layoveri. Da, vsak si zmeraj lahko naredi izviren načrt za spoznavanje mest kjerkoli po svetu, a recimo da imamo neke klišeje, ki dopolnijo katerokoli drugo aktivnost (predvsem za ljudi brez lastne domišljije).
Tako je Tajska za masažo (kot skoraj cela Azija), hrano (in popularne kuharske tečaje), nore zabave ter kup perverznih stvari (aka ping pong show). Na Filipine hodimo na najrazličnejše lepotne posege in tretmaje, kupovat bisere in drage kamne (po smešno nizkih cenah), naivne se prepriča, da poskusijo balut (kuhano jajce v katerem je že razvit piščanček ali račka,) jaz pa obvezno na sladico Halo halo. V Anglijo se gre v Primark in na fish and chips, v Londonu se nekako vsi vedno dobimo s kakimi prijatelji. V Južno Afriko gredo ostali na sočen zrezek, veliko se jih vrne z buteljkami poceni in dobrega vina. Super stvar je, da lahko degustiramo vina povsod po svetu, zbiramo buteljke in jih v duty freeju kupujemo tudi z 20% popustom za crew. V Ameriki je vedno kaj za početi (galerije, muzeji, showi, stand up komedije, koncerti), predvsem gredo vsi v shopping ali pa preko Amazona v hotel naročujejo poceni elektroniko. V Španiji je shopping namenjen španskim blagovnim znamkam (Zara). Tudi na Kitajskem, predvsem v Shanghaju in Pekingu se gre v shopping, ampak tukaj na kak underground market po dobre ponaredke (za razliko od Guangzhouja in Hong Konga). Poje se veliko dumplingov in dim suma. Phuket, Sejšeli in Mauricius se mi zdi, da je jasno, čemu so namenjeni … Plaže, otoki, snorklanje in koktejli. V Italijo se gre na pizo in sladoled, na Japonskem na sushi, sashimi in zeleni čaj (ob sladkem jokam-u). V Aziji je vsaj zame pomembnejši tajvanski bubble tea – krasna okrepčitev pred letom. Iz Maroka tovorimo araganovo olje, iz Južne Koreje naravno kozmetiko, maske in vino iz malin, iz Rusije poceni kaviar, iz Nove Zelandije si drzni privoščimo drag manuka med, iz Argentine dulce de leche in spet iz Japonske brezglutensko sladico mochi. Iz afriških držav se večina vrne z dobro žepnino (predvsem iz Angole in Nigerije), ker si ne upajo zapustiti hotel, občasno se zapravi za sveže sadje in zelenjavo. Švica za čokolado (in prav tako dobro žepnino), Nemčija za evropsko hrano in v sezoni za božično tržnico s kuhanim vinom. V Aucklandu se gre na školjke in najboljši zajtrk kar jih premore katerikoli hotel (Langham), v Nemčiji in na Češkem spet na pivo, preste in klobase, na Škotskem spoznavaš whiskey, v Dublinu Guinness, na Mauriciusu rum (in sladkor) ter v Amsterdamu Heiniken (coffee shop zgolj za tiste, ki bodo dali odpoved).
Potem ko torej vidiš glavne znamenitosti mest, imas čas, da jih doživiš taka kot so in užiješ vse, kar imajo za ponuditi. Svet imaš na dlani in ni ti treba v velik super market, da dobiš raznovrstne uvožene izdelke, temveč preprosto na sprehod po tržnicah, restavracijah in gostilnah širom sveta, govoreč vse možne jezike in spoznavajoč zmerom nove produkte, ljudi in navade.
Besedilo: Urška
Dodaj komentar